A ste se kdaj vprašali, če kakšen slovenski pregovor drži, kot pribito. Te reke so si ustvarili ljudje skozi življenje.
Tudi v soboto zame velja slovenski pregovor »Dan se pozna po jutru«.
Ko sem zjutraj pričel z odpiranjem vek, sem se počutil »gnilo«. Sam sebe sem prepričeval, da je potrebno vstati. Ko sem slišal še padanje dežja po strehi, bi se najraje pokril z odejo čez glavo in tam preživel celi dan. Nobenega življenja ni zaznalo moje telo. Se mi je kar dozdevalo, da bo streljanje golobov, če ravno uživam v tem poslu, prava muka.
Rabil sem kar nekaj časa, da sem vse že zvečer pripravljene stvari spravil v mojo Julko. S sabo sem vzel več rezervne obleke, kot bi se odpravljal na morje.
Na poti v Gornji grad me je vseskozi zalivalo. Ob osmi uri sem parkiral svojo »mašino« ob prireditvenem prostoru. Zbranih je bilo ogromno manj strelcev kot lansko leto.
Roko na srce, to sploh ni poceni tekma. 40€ kar tako na suho tudi ne more vsak dati. Zraven je potrebno prišteti tudi najmanj 6 paketov nabojev in prevoz na tekmo. Celi seštevek kaj hitro preseže 100€. Ko se zadnje čase pogovarjam s strelci, se šele sedaj pozna recesija v strelstvu. Dečki enostavno nimajo več prihrankov, da bi jih porabili za nakup nabojev in treninge. To vidim tudi pri sebi. Če hočem kaj kupiti tisti mesec, moram vzeti stran pri strelstvu. Takoj je »špaga« občutno krajša za strelstvo. Fantje boste videli, da bodo v bližnji prihodnosti streljali samo še dobro stoječi »privatniki« in srečneži, ki so »pojerbali« teto v Ameriki.
Bilo nas je za 6 serij in Branko, ki je bil vedno viška od polnih serij. Streljal sem v 2 seriji, saj sem imel izžrebano številko 11. Prvo sem streljal na stalnem strelišču. Že takoj prvo serijo sem pokvaril uvrstitev na tem tekmovanju. Zgrešil sem 3 golobe. Naredil sem celo dvojčka. Iz 3 in 4 stojišča sem dobil identična goloba. Skoraj ravna in nizka. Enostavno nisem bil dovolj zbran za streljanje.
Naslednje 2 serije sem ustrelil vseh 50 golobov.
Pri 4 seriji se je pa že videlo, do kje sežem v skupni uvrstitvi. Niti med prvih 5 ne morem. Je pa začelo še močneje deževati. Tudi šotor, ki je bil postavljen za obrambo pred dežjem ni opravljal svoje funkcije. Iz strehe je teklo po roki in puški, ko si se pripravljal za strel. Vse to je vplivalo na mojo ne koncentracijo pred strelom. Tudi v tej seriji sem grešil pri 2 golobih.
Sem pa dosegel svoj namen prisotnosti na tekmi, da sem videl pravo simfonijo za moje oči in psiho. V seriji pred mano je streljal mladinec Garmut. Njegova (očetova) puška je bila malo manjša od njega. Streljal je pa s pravo resnostjo, ki naj bi jo premogel vsak strelec. Kar nekaj serij so vsi sotekmovalci grešili pred njim. Če oče ne bo finančno pokleknil, se nam je rodil vrhunski strelec.
Še malo o organizaciji. Bila je na nivoju vaške veselice. Nikjer nisem zasledil kakšnega obešenega lista na katerem bi pisalo potek tekmovanja. Kaj se bo dogajalo v slučaju enakih rezultatov. Ali tekmujejo tudi ekipe (to ni pisalo niti na vabilu). Imeli so sodnika, ki nam je razlagal, da bodo razvrstili golobe po veljavnem strelskem pravilniku LZS. V veljavnem strelskem pravilniku ne piše niti besedice o razvrstitvi v A-trapu. Malo po začetku streljanja sem srečal Braslovškega Dušana, ki mi je hitel razlagati, da na pomožnem strelišču sodnik ne premore niti piščalke, da bi piskal zgrešenega goloba. Halo.
Mogoče se bo mala graja slišala kot obliž na moj neuspeh na tem tekmovanju. Me sploh ne moti, če tako razmišljate. Rad bi samo opozoril organizatorja, kaj naj drugo leto popravi, da ne bo slabe volje med strelci.
Super veterani
1. Mlinarič 95
2. Slatnar 85
3. Koprivšek 83
Veterani
1. Hajn 95
2. Urankar 95
3. Kersnik 91
Člani
1. Finkšt 98
2. Lepen 98
3. Sadek 98
Mladinci
1. Hlebš 92
2. Pušnik 90
3. Kandare 86
{gallery}/Jok/2015/Porocila/Gornji_grad/{/gallery}
