Archive For 6. julij, 2015

Nikoli nikdar si nisem mislil, da me bo moja Julka vozila tako daleč na tekmo. Apače. Niti na zemljevidu Slovenije ga nebi znal pokazati. V nedeljo sem pa tam streljal. Še dobro, da je z mano šel Andrej, ki je imel tako skrinjico s sabo, ki kaže pot. Med potjo sem se domislil, da imamo ravno v tem mestu neko daljno žlahto. Takoj smo preko mobilne telefonije vzpostavili kontakt.

Po tako dolgi vožnji si ne želiš nič drugega, ko prideš na strelišče, kot da si pretegneš noge in svoj telo spraviš iz sedečega položaja. Prvo sem si zaželel pijače. Ko sem jo pol litra spil, je moje telo začelo vsaj za silo funkcionirati.

Takrat sem šele začel opazovati in oprezati po strelišču.

Precej mi je bilo hudo, ker sem doma pozabil foto aparat. Če nebi pokalo, bi mislil, da sem prišel v neko zdravilišče.

Če sem za katero strelišče napisal, da je vrhunsko urejeno, je Apaško strelišče še za eno stopnico višje. Skrito je v senco sto letnih hrastov. Prav povsod lepo pokošena trava. Vse pograbljeno in urejeno v piko.

Ko sem svoj nos nesel k nadstrešku, ki ga imajo postavljenega na daljavo športnega strelstva, se mi je zdelo, da na tej tekmi nimam kaj iskati. Sami dobri športni strelci. Nekaj njih ima ustreljeno normo za državno prvenstvo v športnem streljanju na golobe. Da o puškah, ki so bile prislonjene na za to določenem mestu, sploh ne govorim. Pero nebi bil Pero, če bi takoj obcagal.

Nagradno se je streljalo na 15 vrženih tarč iz športnega stojišča. Za končno uvrstitev sta štela 2 najboljša rezultata. Za pokal 10 glinastih golobov  lovski stav iz lovske dolžine streljanja. Prijavil sem se 2x nagradno in 2x pokalno.

Prvo sem streljal nagradno na 15 golobov. Pripravil sem si »ta hude naboje«. V levi žep naboj debeline 2,3mm oz po domače osmičko 28 g. V desni žep za drugi strel naboj debeline 2,4mm  24g. To je ubijalska kombinacija, ki skoraj nikoli ne razočara. No ja. Seveda razočara, če je »zakopišček« na slabem glasu. Vedno se mora za odličen rezultat sestaviti puška, strelec in sreča. Če samo ena stvar v tem sklopu omaga, je rezultat pogreb.

Ko sem stal na liniji, sem imel občutek, da sem golobe kar na študiral. Kotov, vsaj tistih skrajnih ni bilo na pretek. Mogoče malo tisti desni nizki, je bil selektivni. Pri prvem strelu sem dobil ravno tega. Že ko sem puško dvigoval, ker sem streljal lovski stav, sem vedel, da ga bom zadel. Lepo sem ga sprejel in tudi takoj pričel iskati prostor kamor bom ustrelil. Tam se bosta golob in šibre srečala. In res je bilo tako. Vseh 15x so se na trdo srečevali. Kar v prvi seriji sem dohitel Stanka, ki je imel edini med strelci ustreljeno polno serijo. Šele kasneje sem zvedel od domačih lovcev, da so se mi malo posmehovali, oziroma ne meni, pač pa mojemu lovskemu stavu. Kar nekaj jih je govorilo, da nimam kaj iskati na takem strelišču, da enostavno nisem konkurenčen športnim strelcem. Kar naslednjo serijo sem zopet držal puško v roki. Zopet lovski stav, zopet polna serija. Takrat so vsi skeptiki obmolknili.

Zvočnike so prestavljali, odvisno kaj se je streljali. Ko so jih postavili bliže bunkerju, je bil na vrsti lovski stav, za pokal. Tukaj sem bil pa malo začuden. Čuden priimek in ime je imel, ustreljeno 5 serij po 10 golobov, če ravno je bilo potrebno ustreliti samo eno polno serijo. Šele kasneje sem izvedel, da je to ustrelil tekmovalec iz Avstrije.

V prvi seriji mi je desni visoki pobegnil. Takoj naslednjo sem ustrelil polno. Tako sem čakal druge strelce, kaj bodo naredili. Vesel sem bil, da je tudi Andrej ustrelil polno serijo pokalno. Pri nagradnem, mu ni šlo vse po načrtih in željah.

Ravno pravi čas, smo se dobili z prej omenjenimi znanci, da smo lahko skupaj uničevali čas, ko smo čakali zaključek tekme. Peljali so naju ( tudi stric je bil z mano) na viseči most, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo. Na sredini mostu je označena meja. Postavil sem se tako, da je bila leva moda v Avstriji, desna pa v Sloveniji. Samo tako, iz heca, za spomin. Moram priznati, da so v okolici zelo zanimivi kraji, tako, da bom verjetno nekoč obiskal to področje za več dni skupaj.

Napaka tega strelišča je popoldansko sonce. Sije strelcu ravno v obraz.

Pokalno pri članih je bilo 5 strelcev s polnim izkupičkom. Med njimi tudi tekmovalec iz severne sosede. V smehu mi je žlahtnik dal vedeti, če ga ne premagam, naj se več ne prikažem v teh krajih. Mejduš. Me je postavil kar pred težko nalogo. Nobeno serijo ga nisem videl kako strelja. Ali je zanesljiv s prvim strelom. Ali veliko popravlja z drugim strelom. Nič nisem vedel. Sklenem, da se ne bom oziral na njega, ampak bom streljal svoj tempo.

Še dobro, da sem imel kapo z velikim šildom. Postavil sem ga malo po strani na levo stran. Kar lepo mi je zakrivalo sonce pri opazovanju leta goloba. 9 golobov sem zadel na »šus«. To pomeni s prvim strelom. Pri 10 golobu mi je  pomagala sreča. Izlet goloba je bil v levo. Precej nizko je letel. Ker smo streljali v sonce in mi je precej ponagajal dim iz prve cevi. Sem kar nekajkrat ustrelil še z drugim strelom,  kar tako, za vsak slučaj. Tako sem tudi pri 10 golobu ustrelil iz obeh cevi. Videl sem, da se je šele po drugem strelu golob odprl samo na vrhu. Sem kar poljubil tulec tega naboja. Moj uspeh v premagovanju severnega soseda je dopolnil še Andrej. Škoda ker je Iztok »pokleknil« v razstreljevanju z njim za 3 mesto.

Na nagradnem področju sem bil tudi na koncu edini z vsemi 30 ustreljenimi golobi.

Prvič na tem strelišču in kar popolna zmaga.

Sedaj, ko je tekma za mano, vam, organizatorju povem, da bi mi bilo žal,če vas nebi obiskal. Prvič,  lahko odkljukam strelišče kot ustreljeno. Drugič, osvojil sem pokal. Tretjič, doživel popolno tekmo na vrhunsko narejenem in urejenem strelišču. Zahvaljujem se tudi Anici, ki me je povabila na to tekmo.

Hvala vsem skupaj za čudovito preživeto popoldne.

Slike je posnel Andrej preko mobilnega telefona.

Pokalno

1. Peter Flis
2. Andrej Rupreht
3. Stromajer Johanes

Pokalno veterani

1. Danilo Marhold
2. Anton Kreft
3. Marjan Burjan

Ekipno

1. SD Trap Kungota 36
2. LD Križevci 34
3. LD Radgona 33

Nagradno

1. Peter Flis
2. Stanko Rojko
3. Gorazd Zemljič
4. Roman Dresler
5. Dušan Hojnik
6. Miran Rebernik
7. Marjan Kovač
8. Anton Benko
9. Franc Horvat
10. Franc Kardinar
11. Roman Potočnik
12. Mišo Kralj
13. Branko Fidler
14. Kukovič
15. Gabri Vučko

{gallery}/Jok/2015/Porocila/Apace/{/gallery}