Author Archive
Zelo malo družin je v Sloveniji, ki imajo ime po osebah. Da bi imeli ime po narodnih herojih iz druge svetovne vojne, je meni uganka, če ima Jože Lacko sploh konkurenco v imenu. Jim zavidam, da so trdni in ne podležejo vse mogočim spreminjanjem, kar spominja na pretekle čase. Ker nisem vedel kdo je ta spoštovana oseba, sem na stricu googlu poiskal in prebral, kar je bilo dosegljivega o Jožku.
Letos je strelska sezona dolga. Spomladi si niti v sanjah nebi mislil, da bom zaključeval sezono v Beli krajini. Lani na tekmi v Velikih Laščah sem spoznal mlade fante, ki so se na moje veliko začudenje obnašali na strelišču, kot veliki strelci. Ravno ti strelci so me povabili na njihovo tekmo. Baje so pri njih nekoč že imeli tekme. Ko se je dogajalo menjavanje generacij, so na strelstvo v njihovi LD malo pozabili.
To strelišče bi obiskal v vsakem primeru, ker ga še nimam zapisanega in odstreljenega. Sem pa v enem letu slišal o njem vse mogoče štorije. To da imajo stroje v bunkerju še na žgance sem vedel že dolgo. Da pride pred serijo dečko, ki nalaga in usmerja goloba pri izletu, pogledati kje kdo stoji na začetku serije, sem pa zvedel od mnogih strelcev.
Sedaj, ko mi je uspelo za večno (upam) zaključiti delo na železnici, imam več časa, da se spomnim svojih sotrpinov s katerimi smo dan za dnem drgnili po tirih Slovenskih železnic. Eden izmed železniškega personala je tudi Igor, strelski pri LD Velika Nedelja. Priznam, da sem se kar nekaj let branil in izmišljal raznorazne izgovore zakaj se nisem udeležil njihove tekme.
Zelo malo družin je v Sloveniji, ki imajo ime po osebah. Da bi imeli ime po narodnih herojih iz druge svetovne vojne, je meni uganka, če ima Jože Lacko sploh konkurenco v imenu. Jim zavidam, da so trdni in ne podležejo vse mogočim spreminjanjem, kar spominja na pretekle čase. Ker nisem vedel kdo je ta spoštovana oseba, sem na stricu googlu poiskal in prebral, kar je bilo dosegljivega o Jožku.
Letos je strelska sezona dolga. Spomladi si niti v sanjah nebi mislil, da bom zaključeval sezono v Beli krajini. Lani na tekmi v Velikih Laščah sem spoznal mlade fante, ki so se na moje veliko začudenje obnašali na strelišču, kot veliki strelci. Ravno ti strelci so me povabili na njihovo tekmo. Baje so pri njih nekoč že imeli tekme. Ko se je dogajalo menjavanje generacij, so na strelstvo v njihovi LD malo pozabili.
To strelišče bi obiskal v vsakem primeru, ker ga še nimam zapisanega in odstreljenega. Sem pa v enem letu slišal o njem vse mogoče štorije. To da imajo stroje v bunkerju še na žgance sem vedel že dolgo. Da pride pred serijo dečko, ki nalaga in usmerja goloba pri izletu, pogledati kje kdo stoji na začetku serije, sem pa zvedel od mnogih strelcev.
Sedaj, ko mi je uspelo za večno (upam) zaključiti delo na železnici, imam več časa, da se spomnim svojih sotrpinov s katerimi smo dan za dnem drgnili po tirih Slovenskih železnic. Eden izmed železniškega personala je tudi Igor, strelski pri LD Velika Nedelja. Priznam, da sem se kar nekaj let branil in izmišljal raznorazne izgovore zakaj se nisem udeležil njihove tekme.