Streljalo se je v LD Taborska jama 2014
Strelski spomin mi seže ravno na zadnjo tekmo, ki jo je priredila omenjena LD. Na to tekmo nimam nič lepih spominov. Še prav živo se spominjam, kako sem prišel na tekmo, kot iz škatlice. Nove hlače, nova srajca in zapakirana čokolada. Ker je bil ta dan zelo vroč, sem hotel pred pričetkom streljanja pojesti čokolado, da se nebi stopila. Nekaj sem motovilil okoli zavitka čokolade in premalo pazil ali je že tekoča. Takoj, ko se mi je zlila po srajci in hlačah, sem vedel, da sem zamudil trdo stanje te dobrote. Tako sem bil zapackan, da sem doma vrgel stran celo opravo. Marsikdo je za mojim hrbtom obrnil ustnice na smeh in sem celo slišal, da sem kralj čokolade.
Dan pred tekmo sem obiskal trening na strelišču, ki domuje ob lovski koči. Golobi letijo v strašno dolino. Par sto let jo ne bodo zapolnili z letečimi krožniki. Trening sem opravil z odliko tako pri golobih, kot pri MK.
Zjutraj v nedeljo sem strica napokal v Julko»jr« in sva šla ravno taki čas skozi vas, da so vaščani mislili, da se peljeva k nedeljski maši. Jaz sem vedel, da bom veliko več zapravil, kot bi dal v tisti peharček, ki ga nosi po cerkvi ministrant in ti ga pomoli pod nos. Sem bil pa še nekaj odločen. Moram si povrniti nagrad vsaj v vrednosti zavržene obleke na prejšnji tekmi.
Ob prihodu na strelišče je bilo še vse mirno. Moji strelski prijatelji iz LD Lukovica, so me pričakali ob cesti, kot tovariša Tita. Samo da so imeli namesto rož v rokah smrekove storže. Skupaj smo se prijavili. Ker niso imeli nikjer zapisano, kaj je potrebno prvo ustreliti, sem se podal na MK strelišče. Streljalo se je iz gozda (teme) na travnik, ki je bil že delno na soncu. Tarče so bile ravno prav marogaste. Nobena ni bila popolnoma na soncu ali v senci.
Zdel sem se kar miren, ko sem stal na strelski liniji. Z 2 streloma v zemljo sem ogrel orožje. Prvi strel na srnjaka sem zadel 9. Na, pa sem začel s »pogoreličem«. Nato 4×10. Pri gamsu začel z 8. Tudi tega nisem bil prav nič vesel. Nadaljeval z 4×10. Pujsa se nadaljeval v slogu prvih dveh tarč. Začel z 2×8. Nadaljeval z9 in 2×10. Pri lisici tudi z 8. »Pa dobro, kaj hudiča sem naredil tem 8, da me imajo tako rade«. Nato z 2×9 in končal z 2×10. Vse skupaj 189 krogov. »Joj Pero. Ne privošči si nobene napake na golobih«, mi je pletlo po možganih.
Ko sem se vračal proti avtu, da odložim opremo, sem že zvedel, da me na golobih čakajo. Ni me veliko ganilo, a sem vseeno malo bolj hitro stopil, kot bi drugače.
Postavil sem se na 5 pozicijo. Prvega ustrelim v center. Samo pokadilo se je od njega. Drugi golob iz prvega mesta, skrajno levi. Prvič ustrelim preko njega. »Pero, bolj nizko, bolj nizko, bolj ni..«. Bummm in sem ustrelil čez njega.
»E, da ti bog dal gniti pri živem telesu«. Ravno tega sem se bal. Da bi kmalu na začetku grešil in potem ostane še veliko do konca in potrebno je vse zadeti. In ravno to se je zgodilo. Vseh 23 golobov sem zadel s prvim strelom. Zdelo se mi je, da je s tem zgrešenim golobom šla po vodi prva nagrada- puška.
Sedaj je sledilo samo še čakanje in kontrola konkurentov. Presenetil me je Iztok. Zadel je vseh 25 golobov. Pa menda mi ne bo ta speljal puško. Ker je golob štel 8 točk, je imel malo preko 180 krogov dovolj, da bi me porinil na 2 mesto. Tomaž in Ljubiša sta v prvi seriji pogorela totalno. Jani me je bolj skrbel. Res, da dečko strelja sede, a ni bilo ekstremnih kotov ne levo, ne desno. Do 20 goloba se je reševal z drugim strelom. Nato si je hitro priigral 2 goloba minusa. Sicer sem še računal nanj, a 197 na MK je tudi za njega velik zalogaj.
Tomaž in Ljubiša sta se prijavila še enkrat. Pri 20 golobu sem se začel potiti. Nihče ni hotel zgrešiti. Ljubiša je pri 24 golobu nekaj šuštral okoli njega in ga zgrešil. Se mu je že prej to nakazovalo. Zadnje 4 pred zgrešenim, je zadel z drugim strelom. Tomaž jih je kar drobil in prigaral si je 25 zadeti frfotavčkov.
»Ti boga. Celi dan sem bil prvi. Sedaj sta me oba zmožna prehiteti«.
Vzamem spektiv in se podam na MK strelišče. Jani je streljal zadnjo tarčo. Svetle tarče je streljal ob kolu, temne ob palici. Na hitro postavim spektiv in sem kar obnemel. Še gamsa, da ustreli kot ostale tri, sem ob puško. Kako gre počasi čas, ko preko optičnega pripomočka gledaš v drugo tarčo. Pri tretjem strelu sem se od dahnil. Ustrelil je 8 in je bil v skupnem seštevku že za mano.
Tomaž in Ljubiša pa nista in nista prišla na strelišče. Je pa svojo mašinco na ogled postavil Iztok. Ustreliti bi moral 181 in bi se zasidral na prvem mestu.
Srnjaka ustreli 3 minusa. Ravno toliko gamsa. Pujsa prvi strel 10. Drugi je pristal v 7. Jaz sem vse skozi gledal preko spektiva in štel minus kroge. Tretji strel ustreli 8. S tem strelom se je izenačil z mano v MK panogi. Čakam četrti strel. Noče in noče se narediti luknja v tarči. Preko možganov slišim pok iz Iztokove puške. Ni ga v krogih. Pregledam vse prejšnje luknje, če je katero podvojil. Ni. O šment. 5 cm v nuli v prednji nogi. Kolikor smo med sabo prijatelji, smo na liniji le tekmovalci in vsak bi rad vsakega premagal. Ko sem videl, kako se mu je rezultat podrl, se mi je dečko kar zasmilil. Naprej sploh nisem gledal njegovo tarčo.
Pa sta le pri brundala na linijo Ižanska poba. Prvo sta ustrelila za ekipo s slabšim izkupičkom zadetih golobov. Gledal in odšteval sem vse eno, saj je bil to pokazatelj za naslednjo rundo, ko bosta moja neposredna konkurenta.
V tej seriji ravno nista blestela. Nobenem ni šlo po načrtih. Ljubiša je predvsem lisico ustrelil katastrofalno.
Vzela sta si pol ure počitka.
Ko sta začela pokati, sem mislil, da mi bo oko padlo preko spektiva, tako sem opazoval njihove tarče. Ker sta oba pričela isto časno sem strica prosil če mi posodi svoje prste na roki za kontrolo.
S srnjakom je prvi končal Tomaž. Pridelal si je neverjetnih 7 krogov minusa. Ljubiša 3 kroge. Tomaž ustreli 10 minusa na gamsa. Že pri srnjaku sem imel občutek, da se je vdal v usodo. Ljubiša pridela 5 krogov v minus. Tomaž prične na pujsa z 9. Potem mu je šlo samo še navzdol. Po končanem pujsu je že močno zaostajal za mano. Lisico pri Tomažu niti nisem več gleda. Pujs od Ljubiša je bil tako ustreljen, da tudi če bi lisico ustrelil 50 bi bil za mano po rezultatu. Ko je Tomaž vstal od lisice, je prišel takoj k meni in mi podal roko, kot zmagovalcu. Ko sem ga pobaral zakaj tako slabo streljanje, mi odgovori, » Tako me pa še ni zvilo. Kot da nisem še nikoli to streljal. Občutek sem imel, da se je luknja v tarči naredila popolnoma drugje kot sem imel merilne naprave. Ne vem kaj mi je bilo«!
Po sodniški oceni tarč sem dokončno dobil potrditev, da ta dan na tem prostoru ni bilo boljšega strelca od mene.
Ker smo imeli še vsi razstavljeno opremo po strelišču, smo jo pričeli pakirati. Kar na enkrat Tomaž prične bentiti in pluvati okoli sebe. Sem mislil, da je padel po strelišču. Pogledam proti njemu in on drži puško v rokah in kaže kako mu daljnogled visi s puške. Prednja objemka se mu je snela iz utora. Bil je pepelnato siv. »Se mi je zdelo, da nisem vsega jaz kriv«. Sploh nisem vedel kaj naj bi mu rekel.
Imam občutek, da bo tale Jože zopet popeljal LD Taborska jama na pota stare slave, ko se je kar trlo strelcev na njihovi tekmi. Potrebno bo še tehnične težave rešiti z izmetalnim strojem in ste na konju.
Fantje hvala za nagrado. Sedaj si pa grem kupiti nove hlače in srajco.
Obljubljam da bodo zelene barve, da me ne boste vedno »prcali« zaradi kavbojk.
{gallery}/MLikar/2014/Porocila/Taborska/{/gallery}
