Bla-bla-bla-dobrodelna –ha-ha-ha- dobrodelno.
Ne vi mene malo nategovati: »gre za učence, katerih starši so revni in na robu preživetja«. Sem pa že prevečkrat videl in slišal, kako imajo tisti ki so pri koritu dobrodelnosti umazane roke od štetja denarja za svoj žep. Mi pa črviček dvoma ni dal miru, zaradi oseb ki so bile omenjene pod vabilom. Tisti Pero in druščina mi je pa vlival upanje, da se gre za res.
Tisto nedeljo sva s hčerko dobila nalogo, da obiščeva deseto mašo, medtem, ko je mamica v službi. Seveda sva bila tudi zadolžena za kuho nedeljskega kosila.
»Kaj bova kuhala?« vprašam hčerko. »Čevapčiče«. Ne me basat. Še takrat, ko bi lahko skuhal nedeljsko govejo juhico in pražen krompir, si moj otrok zaželi čevapčiče. Kot da nebi že celo sezono jedel vse nedelje na tekmah nekaj pečenega. »Čevapčiče mmmmm, kako imam rada čevapčiče«. In z svojo malo ročico krožila po trebuščku.
Takrat mi pride na misel dobra ideja. Če so pravi ljudje na tekmi na pravih mestih in vsi mož beseda, pa naredimo nekaj dobrega. Obiščimo tekmo v Brežicah. Tamala bo dobila čevapčiče, jaz bom streljal, otroci,ki jim bo denar namenjen pa zvezke oz. šolske potrebščine.
»Ajde Gaja, pomagaj mi znesti strelske potrebščine v avto in greva na te tvoje čevape«. »Jaaaaa-juhu čevapčiči, čevapčiči«.
Saj vem, ko bova prišla na tekmo v Brežice, ti bo pa eno figo mar za te pečene mesne svaljke.
Sva se dokaj hitro znašla na strelišču LD Brežice. Prvič sem bil na tem prostoru in prvi vtis je bil zelo pozitiven.
Prav po lahko sem začel domače lovce oz. organizatorje spraševati o tej dobrodelnosti. Glej ga no hudiča. Vsi vprašani so garantirali in pihali v rog, »pomagajmo otrokom«.
»Na našem področju so družine, ki so ne samo na robu revščine, ampak že globoko v njej. Otrokom ne morejo plačevati niti zvezke za v šolo, kaj šele barvice. Ves dobiček od tekme bomo nesli naravnost v šolo in ne kakšnemu posredniku«.
Še predno sem si plačal prvo serijo sem generalno spremenil mišljenje, ki sem si ga ustvaril doma. Bilo me je kar malo sram. Pri srcu mi je bilo pa prijetno, saj bom pristavil en majhen kamenček k tej dobrodelnosti.
Streljal sem 3 serije in ustrelil 7, 9 10 od desetih golobov.
Medtem je že iz kuhinje zadišalo po pečenem in tudi učki moje hčerke so mi govorili; »kdaj bodo že ti čevapčiči«.
Ko sem prinesel porcijo na mizo, se jih je lotila, kot da je ravno prišla iz »Dahova«.
Medtem sem dobil telefonski klic, da me vabijo na popoldanski lov na pujse.
Imel sem še ravno toliko časa, da sva se s Slavkom dogovorila o poročilu iz tekme. Poslal mi je tole:
zdravo malo sem pozen pa vseeno. Evo nekaj podatkov od nedelje v Brežicah.
bilo je 45 strelcev, zbrano je bilo in podarjeno v šolski sklad oš Brežice 725 €, čeprav so bile nagrade za posameznike samo za prva tri mesta in to umetniške slike ki so jih podarile lokalne umetnice Breda Videnič in Metka Vimpolšek. Ekipno so bili podeljeni pokali ter tudi prehodni pokal zld Posavja ki ga je podelil predsednik Miha Molan. Fajn je pa bilo, ker se je streljalo zagnano, pa vseeno z zavestjo da ni to lov za nagrade ampak da gre za v teh kriznih časih izkupiček v prav namen.
rezultati posamezno:
1. mesto : Suša Jernej
2. mesto: Veršec Marko
3. mesto : Bogovič Slavko
ekipno:
1. mesto LD Artiče
2. mesto LD Pišece
3 mesto LD Bizeljsko
LD Artiče kot ekipni zmagovalec je prireditelj naslednje jesenske isto namenske tekme:
upam da kaj pomaga, še enkrat hvala za sodelovanje in lep pozdrav! Slavko!
Fantje se vam opravičujem za začetne ne najboljše misli o vaši tekmi. Veste sem eden tistih falotov, da moram elektriko prijeti, da me stresne, ni dovolj da gori žarnica, da bi verjel.
Drugo leto pošljite vabilo in s sabo pripeljem še nekaj pajdašev.
Mogoče malo za razmislek. Besede mojega dobrega prijatelja Boštjana: Zakaj samo športni stav? Če je dobrodelna tekma razmislite še o drugačni varianti in vključite še lovski stav.
Mogoče namig za drugo leto.
{gallery}/Alfonz/porocila/Brezice/{/gallery}
