Druženje in strelska tekma v LD Mokrc 2013
Iz tekme v Doliču sva se s stricem, ki je moj zvesti sledilec in odličen pomočnik pri izpeljavi tekem, peljala proti Ljubljani. V mislih sem imel, da obiščeva še trening v LD Mokerc v »nekakšnih dolinah«. Niti približno nisva vedela kje je to. Predvideval pa sem, da je potrebno na Igu zaviti v hrib. So pa fantje že zjutraj postavili smerne table »PUUL«in sva presenetljivo hitro parkirala zraven lovskega doma. Tukaj pa ni bilo žive duše. Lahko sva se še tako drla in pozdravljala, a odgovarjal ni nobeden. Na vabilu je pisalo, da se trening prične ob 08.00 zjutraj. Predvideval sem, da so fantje zagnani in da se bo celi dan nažigalo po glinenih šalčkah. Obredla sva vse travnike in gozd v bližnji okolici lovskega doma, v upanju, da najdeva strelišče. Končno zagledava na sveže pokošeno potko , ki vodi na desno v dolino. Greva po njej in raziskujeva naprej. Pripeljala naju je do bunkerja in na mk plac. Tam sta že čakala prav zdolgočaseno 2 strelca. Ker smo zvedeli da z treningom golobov ne bo nič, smo se odločili, da pa enkrat ustrelimo mk.
Lisico sem zelo lepo in umirjeno ustrelil. Srnjak je bil ustreljen brez 9. Po gamsu se je po 3 strelu začela spreletavati ena muha. Sploh si ni vzela »am« da se tarča vsake toliko časa zatrese. Pa mi pravi stric; »Dej že tega hudiča mušjega ustreli.« Se pripravim in »beeng«. Muha zgine s papirja. Ker sem se hvalil, da sem jo zadel, gre eden izmed čakajočih strelcev prav počasi pogledat, če drži moja hvala. Gleda in gleda, pa se prav počasi obrne proti nam in izjavi; »Malo visoko v križ si jo zadel, ker je samo spodnji rob luknje popacan s krvjo«.
Na dan tekme sem prišel med prvimi strelci na prizorišče. Takoj me je pritegnil pogovor, kako je bilo v soboto dopoldan na treningu in urejanju okolice bunkerja. Domači lovec je z »lakserco« urejal okolico. Ta se je s travo boril na desni strani strelišča. Medtem se je njegov sotrpin trudil odpreti sprednjo lino na bunkerju. Ob odpiranju plehnatega pokrova z zunanje strani, se ozre na svojo desno stran in par metrov od sebe zagleda medvedko z mladičem. Obnašala se je kot da ni nič. Malo ga je čukasto pogledala in se počasi spustila po travniku v dolino. Medvedek pa za njo. Midva s stricem sva pa par ur zatem kolovratila po tem teritoriju, kot da sva sama in zadnja na svetu.
Tako, za vse neuke strelce. Če bi radi vedeli kje je Mokrc. Tam kjer pride medo na trening.
Takoj v nedeljo sem vedel, da bo tekma speljana tako kot treba. Tam sta bila za sodnika določena Mare in Jani. Da bi se tukaj kaj goljufalo, lahko samo sanjaš.
Sicer so se Gorenjski veterani nekaj »nakuhali« in šli domov. Pozneje sem v telefonskem pogovoru zvedel zakaj? Ker ni bilo tekmovanja za veterane. Pravijo da niso nič jezni, le prestari so da bi se metali po tleh za lisico in pujs se tudi preveč maje.
Pri golobih je pihal močan vzgonski veter in je nenormalno dvigoval golobe. Med temi »višavčkarji« sem enega tudi zgrešil. Enega sem verjetno zgrešil zato, ker je tekmovalec pred menoj, kar v tla ustrelil. In ta je serijo pred nami vodil pripravnike po strelišču??????????? Pa še enega levega sem zgrešil.
Z mk sem zadovoljen Do pujsa sem prišel z 2 krogoma minusa. Sem pa kar prvega na pujsa urezal 7/7 in nadaljeval 8/7, 9/7, 10/7 in 10/3.
Tudi iz tega strelišča se domov prinesel pokal in naredil sem še eno črtico pri doslej neosvojenih streliščih.
{gallery}/Alfonz/porocila/2013/Mokrc{/gallery}
