Avtor:Peter Flis
Lovsko strelska tekma Orehovica 2012
Vsakič, ko zapustim domači prag in se ozrem po dolini, vidim v daljavi ogromen peskokop.
Spomin mi vedno poseže v preteklost na vsakoletno izpeljavo tekme LD Orehovica na tem prostoru. Imajo zelo razgibano tekmovanje tako z mk puško na 2 lovski tarči, kot na bežečega merjasca s puško istega kalibra kot tudi z kratkocevnim orožjem. Za sprostitev pa se lahko prijaviš v tekmovanje za streljanje z zračno puško.
Tudi letos smo dobili vabilo naj se naši strelci udeležijo strelske tekme. Vremenkoti na vseh TV postajah so obljubljali lepo vreme. Kdor je že tekmoval na tej lokaciji ve, da se ob sončnem vremenu pesek, kamenje in izkopana kotlina segrejejo do »žarišča«.
Prvo smo se odpravili do prostora kjer se je streljalo 2 lovski tarči. Srnjak ob fiksnem (vibrirajočem) kolu in lisica prostoročno stoje. Na srnjaka sem zadel 3×10 in 2×9. Na naslednji tarči lisica smo pa vsi tekmovalci samo pljuvali okoli sebe. Nikakor nam ni hotela nastati luknja v tarči tam, kjer smo mi hoteli. Ustrelil sem 3 strele nizko v 8, Z istim postopkom merjenja naslednja 2 strela visoko v 9. Mogoče nas je optični pogled na tarčo lisice malo zmedel, ker smo navajeni streljati prosto stoje vedno na tarčo pujsa ali na tarčo srnjaka.
Ko je streljal prijatelj Pero iz LD Dobrnič prvi strel na srnjaka je bila čista tišina. Slišali smo pok puške in njegovo telo se je kar sesedlo. Edino kar je lahko povedal je bilo »Pa je šlo mojih 15 evrov«. Vseeno je nastrelil tudi on 90 krogov na obe tarče skupaj, tako kot jaz le jaz sem imel krog več na lisici in sem v tej panogi zmagal.
Vsi skupaj smo se preselili na bežečega merjasca. Ob tekmovalcih ki so se ojunačili in prvi streljali so malo na suho potrenirali. Sem se pa ob odhodu od doma odločil da tudi to tarčo streljam z »anšicom«, čeravno je občutno težja kot »čeh«. To trpljenje in mahanje po zraku se je izplačalo. Streljalo se je na 10 strelov. Zadel sem 7×10, 2×9 in 1×8. Še sam sem bil izredno presenečen nad seštevkom. 96 krogov zadeti, pa le ni mačji kašelj.
Ko sem malo opazoval tekmovalce pri suhem treningu mi je v oči padel Jok. S svojo puško je telovadil po zraku kot bi muhe lovil. Ko se je tarča prikazala je skočil v njo in potem je mešetaril kot jaz ko se vozim po tirnicah. Malo gore, malo dole, malo zadaj, malo spredaj. Samo tam ni bil s križem, kot bi moral biti.
In jaz nebi bil jaz, če nebi svoj nos nesel na njegovo puško. Začel sem s svojim »ne tako, daj tako, puško drži tukaj, križ mora biti tam, ne skači……«. In lejga zlomka. Jok je upošteval veliko večino pouka. Ampak bilo je 96-95 za mene. Bravo Jok. Tebe se splača »šolati«, ker v veliki večini upoštevaš priporočila.
In smo se udarili še pri kratki cevi. Zadeli smo toliko kot treniramo. »En fefek« je bil zbir mojih krogov. Tukaj nas je pa Pero tako dotolkel z rezultatom, ki ga sploh ne bom omenil. Če bi drugi rezultat v skupnem seštevku in mojega skupaj seštel, bi bilo še vedno za eno samokolnico patronov prostora, do prvega mesta. Sva pa z Jokom prav specialno uničila Perotu pištolo. Potrebno jo je bilo izredno tehtno in skrbno razstaviti saj je celi naboj ostal v ležišču in cevi. Pero saj te bova drugo leto spet prosila, če nama posodiš orožje. Ne rabiš sovražnikov, če imaš take prijatelje. Kajneda.
Pohvaliti je potrebno tudi lovski golaž. Niso zastonj poznani v širši okolici po dobri kuhi te specialitete.
{gallery}/Alfonz/porocila/Orehovica2012/{/gallery}
