Medvode – pozdrav jeseni

Imam kar malo slabo vest. Sploh ne vem zakaj nisem prišel na to tekmovanje že dopoldan. Vedno dosegam dobre rezultate na tem strelišču. To soboto me pa kar ni vleklo streljat. Ker imam mladega psa in sva prejšnjo soboto naredila izpit, s katerim je sedaj ravno pravni član zelene bratovščine, sem hotel z njim opraviti še lov na malo divjad. To nama je uspelo v popolnosti. Ta popolnost se kaže v tem, da nisem vedel kdo je bolj utrujen po koncu lova.

Ravno ko sem doma slačil premočeno obleko sem dobil klic, če ne mislim priti na tekmo. Vsi ki me poznate veste, da me ni potrebno 2x klicati. V tričetrt ure sem že stal na prijavni liniji. Pokalo je že kot na fronti. Potrebnih je bilo 5 serij, da sem prišel na vrsto tudi jaz. Vedel sem da je jeseni težko streljati na tem strelišču, ker padajo sence od bližnjega gozda na izletno rampo in okolico bunkerja. Da je pa tako zafrknjeno si pa vseeno nisem predstavljal. Za mene in moj način streljanja pa še posebej. Ker streljam v prostor, moram takoj na začetku videti in vedeti kam leti in na kolikšni višini moram goloba počakati, da je uspešen zadetek. Zaradi pasu sence takoj pri izletu goloba mi je bilo to onemogočeno. Mogoče bi mi to še uspevalo, a kaj ko je pa po enem metru po izletu bil pas sonca in nato zopet pas sence. Prav potruditi sem se moral za uspešen strel. Tako me je v prvi seriji, za končni rezultat smo streljali dve seriji po 20 golobov, zmotilo pri ravnem nizkem golobu.  Jaz se moram v trenutku sekunde odločiti in videti kje bo golob letel v naslednje pol sekunde. Popolnoma sem zgrešil pri oceni tega goloba. Bil je izredno nizek za to strelišče. Zdelo se mi je pri izletu, da svojo pot leta dviguje, a je v resnici zgubljal višino. Nadstrelil sem ga za skoraj meter.

Pri drugem zgrešenem golobu sem bil pa sam kriv. Goloba sem pravilno ocenil, a glava ni bila pri njem. Pred mano je streljal dečko, ki je vedno pihnil v cev po strelu. A to je delal z »zakasnitvijo«, ko sem bil jaz na vrhuncu priprave za strel. Saj v običajnih okoliščinah me to verjetno nebi motilo. Pred strelom sem vso svojo pozornost usmeril v izlet goloba, a sosed mi predirljivo pihne v cev. To mi je pri zgrešenem golobu popolnoma vrglo iz tira. Resnično sem pred klicem goloba razmišljal, da odprem puško, a je glas vseeno poklical goloba. Takoj sem vedel, da je to napaka, a ko je golob zunaj hočeš nočeš moraš streljati. Od tega goloba dalje sem počakal, da je dečko pred mano opravil »pihanje« in sem brez problema uspešno streljal dalje.

Pred drugo serijo sem se malo podprl s pečenimi dobrotami. Delili so tako velike porcije, da sva se s stricem oba najedla do sitega. Pa nisva iz gorenjske, da oba jeva eno porcijo.

Ko sem stal na liniji za drugo serijo sence iz strelišča še niso izginile. Kar nekaj serij ni bilo polnega seštevka uspešno ustreljenih golobov. Jaz sem jo rabil, da vsaj razmišljam o kakšni uvrstitvi na stopničke. Veste kaj sem prvo naredil, ko smo se strelci postavili na linijo. Če je levo ali desno zraven mene »moj pihač«. Ni ga bilo. Dobro. Eno prepreko sem že preskočil. Sedaj se moram skoncentrirati samo na začetni izlet goloba. V tej seriji mi je pomagal »vsemogočni«. 2 goloba sem zadel z drugim strelom. Pri zadnjem uspešno izvedenem strelu sploh nisem razmišljal, kdo mi je pomagal, samo, da sem imel polno serijo.

Enaki seriji sva imela skupaj z Žigom. To je zelo mlad nadobudni domači adut. Tega dečka se spomnim, ko sem jaz začel streljati, tako malo bolj resno, ko je z očijem še kot zelo mlad fantek hodil po strelišču. S tem nisem hotel povedati, da sem jaz star, ampak da otroci zelo hitro rastejo.

Prvo kar so mi domači strelci namignili, ko so slišali, da z Žigo razstreljujem za prvo mesto, če se spomnim kaj sem naredil lansko sezono na tej tekmi. Ja-ja. Kako se nebi spomnil. Ravno tako sem tekmoval za prvo mesto z domačim mladim strelcem. In očitno, tako da so vsi videli, prepustil prvo mesto. Ma je..š prvo nagrado, dečko pa ne bo nikoli pozabil, da sem ga spustil pred sebe na prvo mesto. Veste, če bi jaz hodil samo zaradi nagrad na tekmo, bi že davno nehal streljati. Za 80.000€ kolikor sem jih približno zapravil za strelstvo, bi si kupil zelo solidnega Mercedesa. Tako imam pa doma eno sobo malih strojčkov in ostale krame, ki jo ne bom nikoli rabil. Tudi pri 800 pokalih, ki domujejo v moji vitrini, se popolnoma nič ne pozna, ali je več en pokal za prvo mesto, ali za drugo.

Ko sva z Žigo stala na liniji za določitev prvega strelca tekme v razpredelnici »člani«, sem mu prišepnil, »če boš zadel 4 golobe od 5, te pustim zmagati«. Res, da je dečko zelo napredoval v strelstvu, a se mora vseeno malo potruditi za zmago. Spomnim se svojih začetkov v strelstvu. Streljal sem že celo sezono in mi ni nihče hotel povedati, kaj pomeni, »koliko imaš odprto puško«. Vedno sem to vprašanje sprejel s smehom. »Kaj bi imel odprto puško, če pa z njo streljam. To pomeni, da imam čisto zaprto«! Vse kar sedaj vem o strelstvu sem moral sam priti do tega zaključka. Veš Žiga, da bi meni kdo pred začetkom finala rekel, da mi prepusti prvo mesto, če naredim to in to, so bile neresnične fantazije. Rajši bi si z »durglnom« zvrtali luknjo v koleno. Za tiste ki ne veste kaj je to »durgl«!To je ročni stroj za vrtanje lukenj.

Žiga je streljal prvi. Prvega zadene. Jaz potrdim  zadetek. Drugi se Žigu razleti. Tudi jaz potrdim. Naslednji golob leti po njegovem strelu cel naprej. Jaz držim obljubo dano pred začetkom finala. Ustrelim v drugo stran, kamor je letel golob. Organizator Rajko je začel bentiti, da se naj nehamo zezati, ker jo to resna stvar. Žiga zadene 4 in 5 goloba. To je bilo zame trenutek odločitve dane besede. 5 goloba ustrelim v drugo stran izleta goloba.

Žiga. To se ti je zgodilo prvič in zadnjič v celi strelski karieri, da ti je nekdo prepustil prvo mesto. Rad bi ti pa povedal tole, »Ne pozabi, da je bil tudi največji hrast nekoč majhen želodek, ki je padel na tla in vztraja«! Upam, da je bil dogodek med nama, kot bi ti dal malo organskega gnojila na korenine. Rasti naprej. Če boš prišel, do kakšne strelske grče, me pa le pokliči, da to grčo razrahljava skupaj.

P.S. Upam, da bo za naslednjo sezono zmanjkalo mladih nadobudnih Medvoških strelcev, ker bi pa vseeno rad tudi jaz kdaj zmagal to jesensko tekmo. Khh, khh….

REZULTATI TEKME

SUPER VETERANI – POSAMEZNO

VETERANI – POSAMEZNO

ČLANI – POSAMEZNO

EKIPE

Sasa Dolinšek

Journalist / Editor

http://www.gunplanet.eu