Memorial Rojc-Kramarič Žalec 2015
Ta vikend je bil zelo pester, kar se tiče lovskega streljanja. V soboto se je začela Koroška liga. V nedeljo smo se »udarili« v Žalcu. Kolikor sem komaj čakal nedeljske tekme, sem se je tudi bal. V soboto mi ni šlo. Od 25 glinastih golobov sem jih kar 6 zgrešil. Nekoč sem zelo znanega športnega strelca, ki je obenem tudi moj letnik, poslušal, kako ti lahko v trenutku pade strelska forma. »Veš Pero, dobra forma ti lahko izgine z enim slabim strelom. Po drugi strani rabiš samo en strel, ki ga začutiš z vsem telesom in zopet je vrhunska forma tu. Forma odide, ko jo najbolj potrebuješ«.
Ker sem imel pred tekmo v Žalcu nočno izmeno, sem se kar iz Ljubljane podal na tekmo. Na strelišču sem najprej obiskal kuhinjo, da vidim če so kuharice v polnem številu zasedle svoja mesta za štedilnikom. Resnično se počutim »domače« v tem prostoru. Z njimi sem izmenjal par besed in takoj je bilo razpoloženje boljše. Poskušal sem vzdrževati ta nivo razpoloženja vse do mojega streljanja. Nisem bil uspešen. Nikakor mi ni šlo iz misli sobotna tekma. Kaj hudiča sem ga sračkal pri zgrešenih golobih. Ko sem se postavil na strelsko mesto, me je po vampih kar malo zvijalo. Veliko sem razmišljal, kako naj streljam, da zvišam nivo zadetih golobov. V Žalcu se je streljalo iz športnega stojišča, zato je bilo še težje pričakovanje kako bom uspel z lovskim stavom. Tako stanje je trajalo samo do prvega strela. Sklenil sem, da ne bom nič pametoval, ampak bom streljal kot znam. Prvi poklicani golob je bil desni. Na vsaki tekmi ustrelim prvih nekaj golobov tudi z drugim strelom, če ravno je bil golob zadet s prvim strelom. To pa zato, da vidim, kako se drugi strel odziva na moje streljanje. Drugi strel je potrebno imeti vedno v kondiciji, zato, da ga uspešno uporabiš, ko ga potrebuješ. Pri prvem golobu nisem našel nobenega večjega kosa, da bi ga streljal, tako je bil zadet. Tisti slabi občutki od sobote, so vedno hitreje izginjali. Vse več sem si upal. Sploh nisem mogel goloba zgrešiti. Vedel sem, da nebi smel to pomisliti, saj sem levega goloba enostavno 2x nadstrelil. Sploh nisem bil ne vem kako razočaran. Zopet sem dobil tisti božanski občutek kako se strelja.
Ker so imeli možnost dvojne prijave, sem z veseljem čakal drugo prijavo. V popolnosti mi je uspelo. Tudi tiste leve, ki jih po določeni dolžine leta, kar posrka k tlom, sem zadel, če ne s prvim, pa z drugim strelom.
Trije tekmovalci smo imeli polni rezultat. Zanimivo. Vsi trije z lovskim stavom. Malo sem špikal športne strelce, kdaj bodo začeli slediti strelcem, ki streljajo z lovsko držo puške .
Ker je Grega zapustil prizorišče tekme, sva se z Dušanom udarila na vse žive in mrtve. Najprej sva streljala polno serijo, a nisva dobila zmagovalca, ker sva oba enako grešila. Sledilo je streljanje na en strel. Šele 6 strel sem grešil in Dušanu stisnil desnico, kot zmagovalcu. Je bilo pa razstreljavanje z njim, pravi užitek. Dečko velja za ikono lovskega streljanja. Ko sem bil jaz še v strelskih plenicah, je on že kravžljal živce vsem, ki so mislili, da nekaj veljajo. Pa so to samo mislili, ker jih je vedno in vedno postavljal na realna tla, da so se lahko borili samo za druga mesta na tekmi. Prav posebni filing je bilo tekmovati finalno serijo z njim. To se ne pozabi.
Tudi organizatorji so se odrezali v vseh pogledih. Mogoče malo v razmislek. To bi bila samo prošnja. »A bi se dalo pri vas na strelišču vgraditi ena taka velika vrata, da bi jih lahko zaprli, da nebi tako vlekel tisti frdamani veter preko strelišča. Saj ni treba takoj v akcijo, ampak v parih letih……….
Ekipno:
LD Žalec
LD Tabor
LD Prebold
Posamezno:
Dušan Urankar
Peter Flis
Grega Kovče
Franc Čargan
Miha Finkšt
Rafko Novak
Borut Ulaga
Ivan Bezjak
Aleš Šekoranja
Drago Zgonec
Tekma na izpadanje
Franc Čagran
Ivan Bezjak
Peter Flis
{gallery}/Jok/2015/Porocila/Zalec/{/gallery}
