Viri: Marjan Železnik – Kaliber 2/97 št.5 , Roger Linger – Riflestock.Net 2006, Recreational Software 2011.
Natančnost lovske risanice
Lovci se tako za namene lova kot za lovsko strelske tekme trudimo, da bi pri strelu dosegali čim boljše rezultate. Ker s tem zagotavljamo da divjad pada „v ognju“ ali ker smo tekmovalnega duha in se hočemo izkazati na tekmi.
Dobre rezultate pri strelu pa dosežemo z dobro kombinacijo vseh prisotnih elementov. Torej strelca-lovca, puške, montaže za optiko, optiko, streliva in zunanjih vplivov. V tem zapisu se bomo osredotočili bolj na strelca in samo risanico.
Strelec bistveno vpliva na zadetek. Nezbranost, neznanje ali celo neprisebnost nikakor ne pripomorejo k dobrim zadetkom, niti ne spadajo k orožju. Strelec mora biti vedno zbran in priseben in mora svoje orožje poznati in obvladati. Za to pa je potrebna vaja. In to ne katerakoli, temveč vaja s točno tistim kosom orožja s katerim želi doseči dobre rezultate, najsi bo na tekmi ali lovu. Pa recimo da smo s tem seznanjeni in upoštevamo, da svoje orožje poznamo, obvladamo in da redno z njim vadimo in se posvetimo zgolj risanici.
Risanica mora za dobro ali odlično zadevanje:
- biti popolnoma tehnično funkcionalna. Poleg že omenjene korektnosti pri montaži optike in brezhibne optike, mora biti popolnoma funkcionalen tudi zaklep, prožilec in ne nazadnje tudi kopito.
- biti polnjena z brezhibnim strelivom. Da ne prihaja do prostega leta krogle, da krogla v naboju ni decentralizirana, poškodovana ipd.
Ko so ti pogoji izpolnjeni in smo s tem v največji možni meri omilili vpliv teh dejavnikov bomo v primeru, da je risanica dovolj točna in natančna oddali natančen lovsko pravičen strel in divjadi prihranili nepotrebno trpljenje, na tekmi pa dosegli čim boljši zadetek. Vendar pa bomo tudi pri vrhunski puški zaradi subjektivnega vpliva strelca in objektivnih zunanjih vplivov dobili nek raztros zadetkov. Ravno v tem pa je čar tekmovalnega strelstva, ko nikoli zagotovo ne moremo napovedati rezultatov tudi najboljših strelcev.
Kaj je točnost, kaj natančnost in kako ju merimo?
Točnost
Na kratko rečeno je točna puška takrat, ko z njo zadenemo v sredino tarče, oz, ko je v sredini tarče srednji zadetek od skupine več zadetkov.
Srednji zadetek
Srednji zadetek pa ni tisti zadetek, ki se nam zdi najbolj na sredini, temveč je to z neko metodo določena sredina skupine zadetkov.
Statistična metoda
Pri tej metodi na tarči najprej skozi center najnižjega zadetka narišemo vodoravno (H) črto. Nato skozi center najbolj levega narišemo še navpičnico (V).
Za vsak zadetek od njegovega centra izmerimo navpično razdaljo do prej narisane vodoravnice in jih zapišemo. Te razdalje seštejemo in seštevek delimo s številom zadetkov. Tako dobimo povprečno oddaljenost od vodoravnice.
Na podoben način izmerimo vodoravne oddaljenosti zadetkov od zarisane navpičnice. Razdalje spet seštejemo, delimo s številom zadetkov in tako dobimo povprečno oddaljenost od navpičnice.
Sedaj nad zarisano vodoravnico narišemo novo, vzporedno, oddaljeno za izračunano povprečno oddaljenost od vodoravnice. Zarisani navpičnici pa novo vzporedno navpičnico takisto oddaljeno za izračunano povprečno oddaljenost od navpičnice. Točka kjer se ti novi črti sekata je statistični center grupe ali srednji zadetek.
Geometrična metoda
Geometrična metoda je enostavnejša, a tudi nekoliko manj natančna. Odvisno od naše natančnosti risanja in merjenja dolžin. A za našo rabo bo dajala iste rezultate kot statistična metoda.
Zadetke na tarči označimo z zaporednimi številkami. Ni nujno da tako kot so padali streli. Nato povežemo centra zadetkov 1 in 2, ter daljico razdelimo na 2 enaka dela. Iz točke te delitve, torej iz polovice potegnemo naslednjo daljico na 3. zadetek in jo razdelimo na 3 enake dele. Iz točke prve tretjine potem potegnemo spet daljico na 4. zadetek in jo razdelimo na 4 enake dele. Tako nadaljujemo toliko časa kolikor imamo zadetkov. Na zadnji daljici označimo točko prvega dela, torej šestine, sedmine, osmine, odvisno od tega s koliko smo jo delili in to je srednji zadetek in obenem geometrični center grupe zadetkov.
Natančnost
Za določanje natančnosti je na voljo več metod.
Metoda največjega raztrosa
Metoda ekstremnega oziroma „največjega raztrosa“ je običajna in hitra metoda. Ta metoda ni popolnoma točna za korekten prikaz sposobnosti puške. Z večanjem raztrosa ta metoda podaja vedno manj natančen prikaz natančnosti. Zato je primerna bolj za puške, ki delajo majhne grupe raztrosa, saj se pri majhnih grupah ta metoda zelo približa točnejši metodi „povprečnega raztrosa“. Pri tej metodi tako imenovani maksimalni ali največji raztros enostavno izmerimo razdaljo med centroma dveh najbolj oddaljenih zadetkov v skupini.
Metoda povprečnega raztrosa
Najprej se določi srednji zadetek. Nato se iz te točke izmeri razdalje do centrov vseh zadetkov in izračuna povprečno razdaljo. To razdaljo podvojimo in dobimo povprečen premer kroga – grupe zadetkov ali povprečen raztros.
Metoda 99%
Ta metoda pravi, da se natančnost izkaže s krogom, ki zajema vsaj 99% zadetkov. Torej bi okoli gruče 100 zadetkov narisali krog tako, da bi zajel vse razen enega najbolj oddaljenega zadetka.
Metoda 5. tarč
Druga metoda je s pomočjo petih tarč v katere izstrelimo po pet strelov. Na vsaki tarči izmerimo razdaljo med centri dveh najbolj oddaljenih zadetkov in potem izračunamo povprečje teh petih razdalj.
Razlike metod merjenja velikosti grup in kaj nam povedo
Opisane metode nam lahko dajo različno velike kroge raztrosa zadetkov. Če se omejimo na metodi največjega in povprečnega raztrosa bomo opazili, da je največji raztros običajno nekoliko večji od povprečnega. Vendar naj bi bila razlika čim manjša. Večja razlika med največjim in povprečnim raztrosom nakazuje na slabo strelivo ali slabega strelca-lovca.
Radius maksimalnega raztrosa dobljen pri zadostnem številu poskusnih strelov nam pove koliko je tisto največje odstopanje od srednjega zadetka, ki ga pri tej kombinaciji puška – strelivo lahko pričakujemo. Z metodo maksimalnega raztrosa najlažje ocenimo najslabši strel serije.
Vodoravni in navpični raztros nam pokaže na težave s strelivom ali samim proženjem strelca-lovca. Raztegnjenost grupe v navpični smeri kaže na neustrezna polnjenja in težave z netilkami. Krogle, namestitve krogel v naboje in ostale nepravilnosti v polnjenju se običajno kažejo v enakomernem raztrosu v obe strani. Podobno se kaže tudi v primeru slabe montaže optike ali neprimerne optike.
Za določanje težav je v primerjavi z vodoravnim in navpičnim raztrosom bolje uporabljati povprečno vodoravno in navpično napako, ker se z izračunom povprečja izognemo vplivu ekstremnih napak, najverjetneje posledic napak strelca ali defektnega posamičnega naboja.
Zaključek
Ob slabi natančnosti, torej preveliki grupi se moramo vprašati o njeni primernosti za lovsko rabo. Seveda pred tem še enkrat preverimo vse elemente, ki lahko na to vplivajo in skušamo natančnost s primernim strelivom ali puškarskim posegom izboljšati. Če to ne pomaga, potem po vsej verjetnost ne bomo opravili obvezne nastrelitve lovskih risanic in je taka puška samo še za na odpad ali na polico za okras.
Naša puška je torej lahko bolj ali manj natančna, vendar je še vedno možno, da ni točna. Ob slabi točnosti in dobri natančnosti, torej ko imamo lepo majhno grupo zadetkov, ki pa ni na svojem mestu, torej v sredini tarče, pa si seveda enostavno pomagamo z nastavitvijo namerilnih naprav, najsi bodo mehanske ali optične. Puško torej ustrezno nastrelimo, seveda na strelivo, ki ga bomo uporabljali na lovu ali tekmi.
Folija za merjenje razstrosa
Miro Slabanja, avtor Priročnika za izpit za polnjenje nabojev je posredoval scan strani v nemškem jeziku, kjer si lahko ogledate na kakšen način najenostavneje meriti raztros s pomočjo prosojne folije z vrisanimi merilnimi krogi.
Marjan Likar
