No, pa smo zakorakali v novo leto. Če ste bili z lanskim letom zadovoljni naj bo tako tudi letos. Če je bilo pa lani tako-tako, se potrudite da do letošnje boljše, kajti samo od vas je odvisno kako ga boste preživeli. Jaz sem se imel vrhunsko, zato generalno gledano ne bom nič spreminjal.
Če bi bilo v moji moči, bi pa spremenil vreme na bolj toplo na dan tekme v Žančanih.
Ko sem se doma usedel v Julko je bilo minus 10 stopinj. Še dobro da se moja »Old punca« hitro segreje. Zanimivo, da je bilo na Trojanah plus 3 stopinje in v kotlini kjer domuje strelišče zopet minus 13 stopinj.
Če samo malo preračunam, je bilo 16 stopinj razlike predno sem parkiral pred streliščem. Sem se kar malo bal pokazati svoj nos na ta peklenski mraz. Ko sem šel mimo strelišča za golobe so ravno formirali prvo serijo. Po začetnem streljanju nisem vedel kje se jim bolj kadi, ali iz cevi ali iz ust. Srečko mi je po končani seriji razložil, da ni smel pred strelom nič dihati skozi usta, ker se mu je enostavno zameglilo pri pogledu na izlet goloba. Pri prvi seriji so imeli še celo dolino v senci, kar pozneje ni bilo in je sonce samo nagajalo, ker je sijal ravno v obraz.
Da bi tudi jaz streljal sem se moral prvo prijaviti. Pri prijavi sem moral v evidenčni list prisotnih vpisati par številk iz orožnega lista. Mislim, da bo to potrebno pri vsaki prijavi, če bomo hoteli vsaj še malo streljati po Lovskih družinah. Tako pač je.
Za to tekmo so imeli objavljeno, da se strelja kombinacija. Tomo mi je že nekaj časa pred tekmo povedal, da so dobili dovoljenje od inšpektorata. Predvsem je te strice motilo streljanje iz pušk, ki izstrelijo kroglo.
Na vrsto sem prvo prišel ravno pri malem kalibru. Ko sem stopil na strelsko linijo nisem mogel verjeti očem, kaj so morali narediti po diktatu tega (ne bom grdo napisal) inšpektorja. Oglejte si slike. Ta lovska družina mora biti zelo enotna, da so toliko investirali v ta projekt. Zelo me zanima kdaj bodo vložena sredstva dobili povrnjena. Ta generacija lovcev sigurno ne.
Pa saj smo vsi malo prismuknjeni. Tudi jaz sem investiral v čebele in čebelnjak vso odpravnino. Če bi za ta denar kupil med, bi ga še moji pra pra vnuki imeli dovolj. Mi je pa v slast spoznanje, da taki zanesenjaki porivajo svet naprej.
Prav zares še nisem pri minus 10 stopinjah streljal z MK puško. Ker sem si konec starega leta malo prikrajšal prste leve roke, me vedno v to še živo rano zebe. Še usedel se nisem na stol, streljalo se je namreč na veteransko tarčo, sem se že tresel od mraza. Šele po 3 preizkusnem strelu sem prišel na delovno temperaturo telesa. Sem kar prva dva strela za oceno ustrelil v 9. Kako hudiča je 9, če imam lepo namerjeno v 10. Sem kmalu spoznal, kaj me moti. Prožilni prst je bil tako trd, da je vedno malo premaknil puško. 0d teh strelov dalje sem streljal kot pripravnik. Nastavil na 10 in prožilec vlekel dokler ni počilo. Čisto po šolsko. Tudi tam so me naučili, da me mora vsak strel presenetiti. Pri zadnji tarči me je že tako zeblo, da niti to ni delovalo. Zopet 2×9. E šment. Toliko sem bil sposoben v danem trenutku zadeti. Saj 96 niti ni tako slabo.
Ko sem zapuščal strelišče sem se še enkrat ozrl na njihov izdelek. Ni mi jasno zakaj moramo lovci imeti vse to narejeno Biatlonci lahko streljalo brez tega. So isto na strelišču, brez glušnikov, brez očal z istim kalibrom. Pa jebentiš, da sem malo jezen. Ne vem še na koga, a upam, da bom prej prekinil strelsko življenje, kot bom to spoznal.
Tudi ko smo se postavljali na linijo za golobe me je prekleto zeblo. To ni bila edina nadloga. Sedaj je sonce prišlo izza gozda ter nam svetilo naravnost v oči. Desni golobi so se izredno slabo videli. Se mi je dozdevalo, da bom imel največ problema ravno s tem golobi. Kar drugi golob je letel v sonce in še nizki je bil. Sploh nisem bil razočaran, ko mi je sodnik piskal. Nisem ravno bil vesel, ker je bil že drugi zgrešen, ker je do konca še 23 golobov in bom preživljal še peklenske muke, če bom hotel izvleči 24 zadetih golobov. In mi je uspelo.
Je pa zraven mene streljal Andrej. Do 10 goloba nisem preveč pozornosti usmerjal na njegov strel za mano. Je dečko kar zadeval in zadeval, sem z enim očesom opazoval njegovo streljanje. To lahko zapišem z 2 besedami. Vrhunsko-vrhunsko. Kako se je dečko pripravljal na strel. Pravilno dihal, pravilno puško in telo nastavil pred strelom, pravilni pogled v periferno cono. Skratka vrhunsko. Andrej. Težko, izredno težko boš tako streljanje ponovil. Če si sposoben tako koncentracijo prenesti na vsako tekmo, ti jaz nimam kaj več povedati in pomagati. Če sem si kaj želel, sem si želel, da bi tako streljanje videl pri svojem učencu. In tukaj sem ga doživel. Res sem bil srečen.
In ravno z Andrejem sva imela na koncu isto število točk. Zaradi več pik pri MK tarči sem osvojil 1 mesto.
Ker so imeli v vabilu napisano, da se upošteva strelski pravilnik, je tako tudi prav.
Me pa na tej točki nekaj skrbi. Za 3 mesto sta imela 2 strelca isto število točk. Imela sta isto število golobov in MK. Ker so hoteli narediti razvrstitev mimo pravilnika, sem jih malo spomnil, kako in kaj. Takoj sta šla ustreliti za razvrstitev. In sedaj kaj me skrbi. Vsi strelci pridejo k meni in mi potožijo, kaj je narobe in mene pošljejo k organizatorju v ogenj. Kdo bo potem nastavil svoj hrbet, ko bom jaz končal s streljanjem. Takih »bebcev« trenutno ni na vidiku.
Zaradi moje pozabljivosti, da nisem omenil strelk, to napako popravljam sedaj. Tudi 2 strelki sta tekmovali za pokale. Premočno je zmagala Anica. Ko so strelci videli njeno število zadetih golobov, si jo marsikdo ni upal pogledati v oči zaradi sramu, ker je imela zadetih več golobov od njega.
Za konec bi se zahvalil LD Slovenj Gradec za tako urejeno strelišče in za vzorno izpeljano tekmo.
