Povzetek strelske sezone 2014 – 2. del
V prvem delu sem opisal težave z mladim strelskim kadrom v naši branži. Sedaj, ko sem naredil svojo bilanco letošnjih nastopov, pa čisto razumem zakaj jih ni. Boste verjeli ali ne. Jaz sem letos zapravil za tole moje preljubo strelstvo 6000€ svojega denarja. Nič nisem narobe napisal. Šest tisoč je številka pod končno potegnjeno črto. A počasi. Vse vam razložim in videli boste, da je znesek realen.
Letos sem odstrelil toliko tekem, kot jih povprečni strelec ne naredi v 3-4 letih. Da ne govorim o moji Julki, koliko kilometrov je naredila na račun teh tekem.
Ne malo krat je bil zjutraj rezervoar poln srčne tekočine, ki jo potrebuje za vožnjo. Ko smo se zvečer vrnili na domače dvorišče, je bil videti zelo »bogi«, skoraj prazen. V evrih izraženo je to 40-45€. Nabojev sem postrelil malo morje.
Dajmo to malo razčleniti in pogledati v drobovje statistike.
Letos sem tekmoval na 64 tekmah. Od tega jih je bilo 56 z A-trapom. Na teh 56 tekmah mi je bilo vrženih 1524 golobov. Zgrešil sem jih 55.
26 tekem sem končal, da nisem nobenega zgrešil.
17 tekem z 1 zgrešenim golobom
6 tekem z 2 zgrešenima goloboma
Na ostalih sem grešil po več kot 2 goloba. Največ na »Martinovi tekmi« v Gozdnik Grižah. Od 50 vrženih golobov sem zgrešil 5 golobov. To je bila tekma, ko sem prišel na tekmovanje samo zaradi »abjajcna«, ker sem pripeljal dodatni ročni stroj, da ga preizkusimo. Ravno to se mi je dogajalo celo tekmovanje, kar prepovedujem mojim tečajnikom. Pri streljanju na golobe morajo biti na strelišču samo ti, puška in golob. Nobena druga stvar. Glava mora biti 100% pri streljanju. Kaj te briga takrat, kaj dela soseda, kje so divji pujsi, zakaj se tvoj sotekmovalec vse skozi praska po riti. To so skrbi za po tekmi. Soseda te bo počakala, pujsi pridejo drugi, sotekmovalcu pa posodi žičnato krtačo in naj se čoha po sedalnem predelu, ko ne strelja.
Opisati moram moj poizkus pri seriji na golobe. Kaj vse lahko vpliva na potek serije, ali drugače povedano, kako lahko spremeniš potek serije in ob enem vplivaš na tekmovalce. To preizkusiti, je bila moja želja že par let. Vedno sem samo opazoval strelce med serijami, a nisem dobil zadovoljivega odgovora, zato sem moral to sam udejanjiti v praksi. Bil sem na tekmi, kjer se strelja do onemoglosti. V eni seriji sem se odločil, da opravim poizkus, da bom vplival na tekmovalce, a pozor, ne s svojim obnašanjem, ampak s streljanjem. Vse to sem skrbno opazoval. Serija je trajala 15 golobov. Prvih 5 golobov sem ustrelil normalno hitro. Vsi so tekmovalci so bili zatopljeni v svoje streljanje. Drugih 5 golobov sem ustrelil zelo počasi. Ko je golob že skoraj pristajal, sem ustrelil zelo hitro strel za strelom. Vsi tekmovalci v seriji so me gledali, kaj delam. Noben več ni bil skoncentriran na svoje streljanje, ampak vsi na mene. Naslednjih 5 golobov sem ustrelil izredno hitro. Praktično, golob še ni priletel ven, je prvič že počilo. Drugi strel je moral počiti, ko je bil golob 10m od bunkerja. Zopet so me vsi tekmovalci gledali. Nič drugega nisem v tej seriji delal, kot streljal. Rezultati so bili »mizerni«, če ravno so streljali izredno dobri strelci.
Se je pa letos dogodilo na tekmi tudi tole. To je pa vplivalo na moje streljanje v seriji. Samo ena polna serija mi je manjkala do polnega izkupička za finale. Vsi strelci v seriji smo bili zelo »stabilni«. Sumim, da je bil to dogovor med sotekmovalci. Po 6 golobu, ko sem imel vse zadete, je začel (recimo mu Ivan) iskati po žepih ključe od avta. Ne takrat, ko sem bil na vrsti za streljanje, takrat je stal mirno, a vmesni čas je vse skozi pregledoval in se otipaval po žepih. Nisem ga hotel gledati, a z voglom očesa sem vse skozi spremljal to premikanje strelca. Ivan je to delal toliko časa, da sem zgrešil goloba. Zatem se je iskanje prenehalo. Čista šola, kaj se ne sme delati oz. na kaj jaz kot strelec nebi smel biti pozoren.
Pojdimo nazaj na statistiko.
35 tekem je bilo tudi z MK puško. Povprečje lovskih tarč sem imel 94,6% izkupička streljanja. Tukaj pa priznam, da sem se malo polenil pri treniranju MK. Uničil sem nekaj manj kot 3000 kom. streliva, tukaj štejem tekme in treninge.
7 tekem na bežečega merjasca. Povprečje 91%.
Streljal sem tudi 4 serije kompaka. Od 100 golobov sem jih zgrešil 31.
Letos sem tekmoval v 2 ligah. Strelci, tukaj vam pa toplo polagam na srce mojo izkušnjo. Če se hočete naučiti dobro streljati, utrditi svojo moralo, se udeležujte ligaških tekmovanj. Nič več me ne »trese« na bilo kakšni tekmi. Naj bo to navadna golaž tekma, ali tekma državnega prvenstva. Na ligaških tekmah pa pred začetkom čutim tisto pravo tremo. Tukaj moraš biti 6 krogov lige (ali kolikor krogov traja liga) zbran in v vrhunski formi, da pride na koncu uspeh. 100% priporočam udeležbo na ligaških tekmah. Seveda zagovarjam ligo pred začetkom sezone tekmovanja.
Zmagal sem Koroško in ligo »portal slovenskih lovskih strelcev«. Z osvojitvijo Koroške lige so se mi izpolnile začetne sanje mojega streljanja.
Letos sem tekmoval na 13 novih streliščih širom Slovenije. Sedaj imam v svoji bukvi zapisanih 97 strelišč na katerih sem tekmoval. V posebnem prispevku jih bom navedel in vas prosil, če mi jih boste pomagali zapolniti, do te mere, da bi bil prvi slovenski lovski strelec, ki bi imel ustreljena vsa strelišča v Sloveniji. Mislim, da mi boste tisti pravi prijatelji to pomagali narediti.
Ko sem tole statistiko pripravljal me je fasciniral naslednji podatek. V začetku junija, ko se prava sezona šele razvname, sem imel ustreljenih že 30 tekem, med katere štejem tudi ligo. Sem ne štejem treningov. Garantirano je tukaj ključ za uspešno tekmovanje. Ko nekateri strelci šele razmišljajo, ali bodo sploh streljali v sezoni, imam jaz v »rokah« že 30 težkih tekem Od 9. marca, do 21. septembra ni bilo enega konca tedna, da nisem tekmoval najmanj na eni tekmi. Kar je izredno pomembno, sem padel v pravi tekmovalni ritem, kar je zelo ugodno za dobre rezultate in 28 tednov nizal tekmo za tekmo. Strelci polagam vam na srce. Če hočete uspeti na tekmah, obiskujte najmanj en trening in eno tekmo na teden. Zavedajte se, da je najboljši trening ravno tekma.
Na tekmi v Lukovici mi je domači dobrovoljček namignil, kako to, da me ne more na nobeni tekmi premagati. Ko sem ga pobaral, koliko tekem je letos ustrelil, je začel razmišljati in šteti ter prijavil, » Mislim, da je tole 4 tekma letos«. Toliko jih jaz ustrelim ob dobrem koncu tedna. Fantje. Potrebno bo hoditi na tekme, da se bo lahko zmagovalo.
Na kaj sem ponosen pri letošnji sezoni.
Zagotovo zmaga na bežečega merjasca na novem strelišču v LD Gozdnik Griže. Na 194 krogov z MK puško na novem strelišču v LD Lukovica. Na 99 zadetih golobov od 100 na 1 odprtem prvenstvo v A-trapu. Slučajno sem padel na tekmo v LD Tomaž. Tam so prišli na tekmo vsi iz njihovega področja, ki kaj veljajo v športnem strelstvu, se prijavil 2x 10 golobov, kolikor je bilo potrebno za pokalno tekmovanje, ter vse zadel. Streljal sem z lovsko držo puške. Ker je tekma trajala 2 dni, sem šel že v soboto domov in praktično pozabil na to tekmo. Čez približno 14 dni mi prinesejo pokal za 1 mesto.. To so spomini, ki nikoli ne izginejo. Tekma v Podčetrtku. Zagotovo se jo bom spominjal večno.
Spodaj so slike letošnjih »trofej«. Teh sem nabral največ od kar streljam. Na sliki jih je 66 in 2 manjkata, ker sta še na poti v mojo vitrino. To nisem objavil zato, da bi se hvalil. Garantirano to ni moj namen. Rad bi vam pokazal, kaj vse lahko dosežete s trdim delom. Strelstvo ni lahek šport. To spoznavam vsako leto bolj in bolj. Veliko odrekanja bo potrebno za tako vašo sliko. Samo letos sem »zapravil« 18 dni letnega dopusta za strelstvo. Nič koliko tekem sem ustrelil po nočni izmeni.
Sem pa ponosen še na stvar, ki sem jih letos kar nekaj krat naredil. Če vprašate Koroškega Milana, je to največja bedarija, kar jih lahko strelec naredi. Da »šenka« prvo mesto sotekmovalcu. Se je dogodilo, da sem v finalu enostavno ustrelil mimo goloba. To so videli samo tisti, ki so pozorno spremljali potek tekmovanja. In med njimi je bil ravno Milan. Kako sem jih na naslednji tekmi slišal od njega. Jaz sem se pa »fajn« počutil, da je sotekmovalec okusil slast prvih mest. Mogoče sem mu s tem početjem dal še večji zagon pri strelstvu.
Tako dečki in deklice. Za letos se odpravljam na zimsko spanje. (Opa, po tekmi v Velikih Laščah). Vidimo se v začetku novega leta na Pohorju. Vau, zimsko spanje bo trajali 10 dni.
Rad bi izkoristil zaključek tega prispevka, da vam zaželim veliko sreče, družinskega razumevanja, mnogo zdravja, ravnih cevi in čim manj »faušije« v prihajajočem letu. Upam, da bomo še dolgo sotekmovalci in prijatelji na teh naših preljubih tekmah. SREČNO 2015!
