Rogatec je moje posebno poglavje. Ker sem vsako leto prinesel domov vsaj eno prvo mesto, lahko rečem, da mi strelišče leži. Lansko leto sem dobil za prvo mesto teden toplic. Vrhunsko smo se imeli. Po skrivnih kanalih sem zvedel, da tudi letos razpolagajo s tako nagrado.
Če ravno sem dosegel vrhunski rezultat na dopoldanski tekmi, sem poročila ob enih popoldan že poslušal, ko sem se vozil v hribe v okolici Rogatca. Sem pa tudi fantom obljubil, da jim pripeljem dodaten ročni stroj za tekmo na izpadanje.
Potreboval sem skoraj uro in pol po prihodu, da sem stal na liniji za tekmovanje. Pri nagradnem tekmovanju sta veljali dve najboljši seriji. Prvo serijo sem ustrelil 14 golobov. Pri zgrešenem strelu me je malo ovirala senca, ki je začela legati v okolico bunkerja. Druga serija polno in tretja zopet minus enega. Malo več časa bom moral posvečati pripravi na strel, ko ni več sonca pri bunkerju. Ravno pri pokalni seriji se je to najbolj poznalo. Ustrelim in popravljam z drugim strelom. Ni mi bilo jasno zakaj nisem zadel s prvim strelom, saj sem bil v piko pri golobu. Naslednji krog zopet potrebujem drugi strel. Pa kaj hudiča me moti. Ves potek streljanja sem gledal samo v tla in se pripravljal na strel. Pri naslednjem strelu zopet zadetek z drugim strelom. To ni mogoče. Odločil sem se, da malo pogledam v okolico bunkerja, ker mora biti nekaj nenavadnega, ki me moti. 3 strelce pred mano gledam, kako se obnašajo golobi. »Aha, tukaj je haklc«. Senca je padla približno 2 metra preko bunkerja in to tako prefinjeno, da sta se rob bunkerja in začetek sence prekrivala ravno na zunanjem robu bunkerja. In jaz tega nisem zaznal pri izletu goloba. Ko sem to optično prepreko odpravil, sem zopet začel zadevati s prvim strelom. Pri izletu sem malo, za trenutek, ali še manj kot trenutek počakal z začetkom strela in vse se je poklopilo.
Pri pokalnem streljanju sem bil brez dodatnega streljanja, že po rednem delu prvi. Na nagradnem področju sva imela z Milanom popolnoma enak rezultat. Oba sva imela polno serijo in 2 seriji s po enim zgrešenim golobom. Za glavno nagrado so imeli odstrel srnjaka. Ker sem Milana že prej vprašal, če bo vzel srnjaka in so se mu oči kar zasvetila, sem mu brez pardona prepustil prvo mesto. Lansko sezono sem pustil 5 srnjakov, da se sprehajajo po naravi in veselo »brusijo« srne, ki sem jih dobil za glavne nagrade. Letos sem prišel po toplice in to tudi dobil.
Prišlo je na vrsto tekmovanje na izpadanje. Ročni stroj smo privili na prežo, ki stoji neposredno ob strelišču. Postavili smo ga tako, da je pošiljal golobe skoraj prečno preko strelišča. Najprej smo streljali goloba iz bunkerja in nato tega prečnega visoko nad našimi glavami. Ker so bili na tej tekmi tudi strelci, ki so močno trenirali za evropsko prvenstvo, sem predvideval, da jim je še nekaj ostalo od kompaka in da mi »pikzigmarji« nimamo zraven kaj iskati. Kako sem vesel, da sem se zmotil. Jaz sem že pri drugem strelu izgubil 2 življenja. Goloba iz bunkerja sem tako grdo zgrešil s prvim strelom, da sem drugi strel oddal kar v prazno. Kaj sem imel dela, da sem prišel do finala s tem življenjem. Tam sem trčil na Franca. Imel je še 2 življenja. Vsak po 3x sva zadela celo dubleto. Nato je Franc porabil eno življenje. Sem si mislil, «Sedaj te pa imam tico«. Fuj. Zakaj sem sploh pomislil na to. Ker je Franc streljal pred mano, sem imel vse vzvode v svojih rokah. Goloba iz bunkerja zadenem v prah. Tistega visokega prečnega pa predstrelil za en meter. In samo roko sem mu lahko stisnil za zmago.
Mislim, da nisem še na nobeni tekmi videl, da bi se pekel vol. Spodaj na sliki se vidi, kaj je malo pred večerom ostalo od tega korenjaka. Pa še kako dober je bil.
Dečki. K vam sigurno še pridem, ker dobro tekmo nikoli ne pozabim.
P.S. Tako, malo na tiho je bilo slišati od domačih strelcev, da razmišljajo, da bi organizirali nočno ligo, ki se bo odvrtelo v več krogih. Če boste potrebovali kakršno koli pomoč ali svetovanje, veste kje me najdete. Imate vso podporo, da bi imeli prvič v zgodovini lovskega strelstva tudi nočno ligo. Ideja čaka na uresničitev. Samo pogumno naprej.
Pokalno:
- Peter Flis
- Vlado Majcenovič
- Robi Horvat
Nagradno:
- Milan Drofenik
- Peter Flis
- Boštjan Sadek
- Matjaž Hlebš
- Bogdan Verdev
- Franc Čagran
- Sandi Turnšek
- Robi Horvat
- Srečko Taciga
- Zdravko Zupanič
- Miha Finkšt
- Jura Senica
- Franc Horvat
- Nejc Hlebš
- Mario Hanžič
