Če nas zmešanih nebi bilo, bi se normalnim zmešalo od dolgočasja.
Dobra misel za nas strelce, ki se vse nedeljske dneve srečujemo na strelskih tekmah. Koliko piknikov v organizaciji mojih prijateljev je minilo brez mene, ker sem zapravljal denar, ko sem streljal po zraku neke rumene diske.
Tudi to nedeljo so me najprej ponižno, nato ukazovalno, zatem skoraj jokajoče prosili, če si lahko samo eno nedeljo vzamem prosto in uživam skupaj v njihovi družbi. Rešila me je deklica, ki mi je pred prijatelji in Bogom obljubila večno zvestobo, da je skoraj brez haska prositi, ker bom šel na tekmo, pa če se pečejo najboljše stvari na Dolenskem ali padajo gnojne vile iz neba.
Že dolgo prej sem vedel, da bom šel na tekmo v Sevnico, ker jo še nimam ustreljene. Po zmožnosti bi rad dosegel dober rezultat, saj uživam, da sem prvič na strelišču in imam odlične zadetke.
Malo sem se poprej pozanimal kako se pride v Sevniške hribe, kakšni stav se strelja, kakšni so golobi in podobno kar rabim pri pripravi za uspešno odstreljeno tekmo. Že dolgo je minilo, ko sem hodil na tekme brez psihološke priprave. Sedaj ko je lepo vreme in so še topli večeri, se največkrat zleknem na ležalnik, ki me zvesto čaka na terasi pred hišo in si poskušam pričarati ambient strelišča in vse podrobnosti okoli streljanja. V to se tako vživim, da včasih ne slišim svojega imena, ko se kliče iz kuhinje. Mislim, da bom sedajle izdal svojo največjo skrivnost. Zelo veliko tekem sem zmagal v Kitajski kopeli v Dolenskih toplicah. Sedaj če mi kdo verjame mi verjame, kdor ne, je to njegova odločitev. Ko sem začel streljati sem vedel, da moram ugotoviti in odkriti nekaj neodkritega pri streljanju na glinaste golobe, če ne bom ostal v povprečni sivini ostalih strelcev. Goloba zna vsak tekmovalec zadeti, samo če je dobro pripravljen na strel. Aha. Tukaj je še bila neodkrita niša v katero sem se moram poglobiti. Priprava na strel…… Nadaljujem v drugem prispevku.
Pri potovanju na strelišče sem se izgubil samo na zadnjem križišču pred lovsko kočo. Ravno takrat je prišel mimo starejši moški in pokazal kam in kako. Parkiral sem na zgornji strani doma. Prvo kar sem videl je bila dolina pod streliščem. Še dolgo bodo streljali na tem mestu, da bodo zapolnili to globel z glinastimi golobi. Takoj sem navezal pogovor s strelci, ki so že streljali serijo ali dve. Vsi so jadikovali čez nizke golobe in krajne golobe tako desne kot leve. Puh-puh. Kaj naj sedaj delam. Vedel sem edino to, da bom streljal lovski stav. Sedaj sem ga izpopolnil v popolnost. Goloba opazim dovolj hitro. Malo mi delajo problemi samo golobi, ki priletijo ven na robu bunkerja. Ker jih ne opazim pravi čas pri perifernem vidu. Vseh ostalih golobov se sploh ne bojim.
Sem kar prvo serijo po prihodu na strelišče že stal na liniji. Streljali so na 10 golobov. Celo serijo sem čakal kdaj bodo prileteli tisti »ta zaje..ni« golobi ven, da bom imel probleme pri strelu. Je kar sodnik prekinil moje streljanje, hočeš- nočeš,da je že konec serije. Tudi drugo serijo sem čakal tiste leteče problemčke, pa jih nisem dočakal.
V tretji seriji sem si sam naredil problem. Nisem izpeljal dobro svoj stav za strel, a pameten kot sem nisem puške odprl, če ravno sem čutil, da me zateguje. Kaj boš ti telo mene zajebavalo. Jaz pa že vem, da bom goloba zadel v prah. In ravno ta golob je ven priletel, ki nebi smel. Pa sem bil 2x preko njega. Tako je prav. Tukaj imaš Pero tvojo pamet in prepričanje. Čisto prav je, da me take traparije postavi na realna tla. Naslednjo serijo sem pa lahko odprl puško in začel ponovno pripravo na strel. Ko sem puško pripravil na strel, sem opazil oziroma mišice pod kolenom so mi nakazale, da ne stojim prav, ker je bila leva mišica zadaj pod kolenom bolj napeta kot desna. Takoj sem vedel, da ne stojim prav glede na mesto in pozicijo na bunker. Problem pri njihovem stojišču je v tem, da so postavljeni v polkrog glede na bunker. Ampak niso postavljeni simetrično. Tako sem moral pri prvem stojišču stati z obema nogama točno na črti, da je bil strel optimalen. Pri drugem mestu sem moral imeti desno nogo par cm za črto in levo do črte, vendar malo obrnjeno v desno. Tretje mesto zopet obe nogi na prednji črti. Na četrtem strelskem mestu je bila prednja črta zarisana v popolni nesimetriji z mojimi nogami. Niti leva ne desna noga nista dosegli prednje črte. Zadnja dva mesta sta bila začrtana preveč v krog bunkerja. Kdor je imel oko obešeno na moje noge je mislil, da sem malo invalida. Ko sem izvajal osnovni stav pred strelom sem bil en meter od sredine bunkerja obrnjen na desno. Da vam izdam drugo skrivnost v tem prispevku. Kako vem kam imam obrnjeno telo. Postavim se tako kot mislim da je prav. Zaprem oba očesa in iztegnem desno roko, katera je visela ob desnem boku. Odprem oba očesa in vidim kam kaže roka. Če ni po mojem okusu in prepričanju, svoje telo, glede na roko, postavim kot je potrebno za strel. Ko sem puško pripravil na strel sem šel po goloba na sredino bunkerja. Takrat sem svoje telo obrnil malo po »invalidsko« vendar še vedno sem stal na obeh nogah po 50% svoje teže.
Na tej tekmi imajo napisano pravilo, da štejeta dve seriji, vendar ob enakem rezultatu šteje naslednja serija. Imel sem ustreljeno 10, 10 ,9,10,9. Mislil sem da sem končal za ta dan s streljanjem in da mi ne more nihče do živega. Toda na prizorišče so prišli Jure, Boštjan,Dejan,Srečko…
S tako hitrostjo so me dohitevali, da so me prisilili v še eno serijo. Za vsak strel sem se pripravil v popolnosti. Zapisali so mi še eno polno serijo. Po tej seriji sem sklenil streljanje za ta dan, pa če me vsi prehitijo. Ostalim sotrpinom se je poznalo, da jih strelska kondicija zapušča. Tudi mrak jih je že motil. Zadnjo serijo so streljali že v popolni temi.
Ekipo smo sestavili iz samih prijateljev. Ker je štela samo prva serija za ekipo, smo tudi na tem področju premočno zmagali. Po pokal je šel Borut in tudi domov ga je odnesel v spomin na lepo druženje na Sevniškem strelišču.
Bil sem prvič na njihovi tekmi. Zelo priporočam to strelišče za tiste strelce, ki se hočejo naučiti streljati lovski stav. Imajo zelo razgibane golobe. Od zelo visokih do zelo nizkih. Njihovi krajni golobi, so zelo »divji« vendar v mejah lovskega streljanja. Če ga pri njih zadeneš, že nekaj veljaš. Seveda moraš to ponoviti kolikor jih prileti ven. Ena lastovka še ne pomeni pomladi.
Dečki in deklice LD Sevnica. Dobra tekma. Jaz sem vesel, da sem se dobro pripravil na tekmo in jo uspešno zaključil. Tudi »zacahnal« sem vas kot ustreljeno strelišče z osvojenim prvim mestom. Hvala.
