Prav veselil sem se tega druženja. Lani sem vse pospravil v svoj žep. Če prejšnjo leto, zakaj ne tudi letos. Kako grenko je spoznanje, da si se uštel. Že med vožnjo v Rače me je vse motilo. Pa lulat pa kakat. Ni bilo ene benz- pumpe, da nisem stal.
Predvideval sem, da bo tam nekje okoli 12 ure najmanj drena, da se bom na streljal brez problemov.
Kar takoj sem bil na vrsti. Čisto sem pozabil kako se strelja. S kakšno lahkoto sem odstrelil zadnjo serijo v Gozdniku Griže. Tukaj me je vse nekaj zategovalo. Niti ena mišica ni hotela sodelovati z mano. Jaz ne vem kaj sem jim naredil. Če bi moral vsako posebej hraniti bi razumel, da sem jih nekaj dal na stran. A moje telo funkcionira kot vsako. Namečem nenormalne količine hrane v kanto, ki ji strokovno rečemo želodec in on s svojim pomočniki to razdeli vsem, brez izjeme, pravično. Zakaj so se sedaj ti deli zarotili proti meni.
Z velikansko pomočjo ne vem kakšnih nebeških pomočnikov, sem izvlekel polno serijo. V tej seriji sem pokuril sreče za 5 let naprej in za nazaj. To se je vsak golob samo krhal z drugim strelom. Edina svetla točka te serije, je bilo konec serije.
Vse nadaljnjo streljanje je bilo en sam božev pot. Do 9 sem še prišel, dalje pa niti pod raznimi pogoji ne. Bila je serija ko niti na polovico zadetih golobov nisem prišel. Motile so me dlake v nosu, ker sem imel občutek, da so se vse uprle v steno nosnice. Ne vem, če nimam tudi uši. Vseskozi sem se praskal po buči. Namesto, da bi držal puško, sem se »čohal« po riti. Bolj sem praskal, bolj je srbelo. Moral bom iti na pregled za »picajzle«. Tudi tam doli, kjer je delovna soba za mojo ženo, je nekaj srbelo. Bolje da neham naštevati, ker bi porabil celo stran za opis mojih težav in problemov.
5x sem se trudil in stokal na liniji, pa nič in nič. Ko sem bil na poti na serijo, sem tako svinsko prdnil, da sem misli, da mi je hlače raztrgalo. Saj ni nihče slišal. Pa sem se vseeno obril, da preverim moje dejanje. »Porka flk«, vsi so me gledali in se smejali. Prvi za mano je imel palec in kazalec desne roke trdno stisnjena na nosu. Zdravko pribije, »Dobro, da nisi to naredil na liniji, ker bi golob odletel«!!! Kako hudiča so vsi slišali, le jaz sem bolj tako, na slabo. Seveda, ko sem imel glušnike na ušesih. Če je bilo to težava, ki me je celi dan mučila, sem se jo rešil in bom dobro ustrelil. Ne samo, da sem prdnil, še celo vsral bi se lahko, pa bi še slabo ustrelil. Ne in ne. Če se vse razpoložljive sile zarotijo proti strelcu, je težko streljati.
Od nikjer sta se pojavila Miha in Marjan. Ravno sodnik sem bil, ko je prvo serijo ustrelil Miha. Kot bi se mu sanjalo. Po lahko, z nič truda takole na oko, ležerno, umirjeno. Zelo uspešno.
Nekdo mora priti na strelišče, da mi pokaže, kakšen trot sem. Jaz pa hitim, skačem v goloba, streljam ga na kratki razdalji, ker se mi zdijo zelo hitri. »Če je to formula za uspeh na tem strelišču, se grem pa še 2x prijavit«! Padel sem slučajno v serijo s tema 2 mušketirjema. Začutil sem pravo pozitivno energijo. 10 vrženih golobov sem zadel s prvim strelom. Nič naglice, nič skakanja, pustil goloba na določeno dolžino, nato jih je pa dobil po grbi s šibrami.
V naslednji seriji sem 3 golobe ustrelil tako bolj »na prgmah me pust«. Le toliko so se stresli, da so se rumeno pokakali, da ni imel sodnik možnosti piskati.
Najprej smo streljali za prvo mesto v nagradnem tekmovanju. V finale smo prišli 3 strelci. Sem se kar dobro počutil, da sem stal med takimi legendami, kot sta doktor in Miha. Tale »duohtar« je pa z vsemi žavbami namazan. Za finalno serijo je ustrelil že v soboto. V nedeljo ni spravil nič skupaj. Ker strelja za naš strelski klub, je v seriji za ekipo ustrelil 8 golobov, vse ostalo malo več kot nulo. V finalu se je nad naju spravil, kot da sva mu ta velika sovražnika. . Samo enega je zgrešil. Najina malenkost pa sva se hudičevo trudila z 8 golobi. Sledilo je streljanje na en naboj. Do 5 strela mi je Miha dihal za vratnik. Verjetno si je mislil, da ne bo nikoli več dobil cvička, če me bo premagal in je ustrelil mimo. P.S. Saj ga vseeno ne bo dobil, ker pod vplivom te opojne substance dela same traparije. Moj dedek je vedno rekel, »Za goske ni seno«!
Pri pokalnem sva si za prvo mesto stala nasproti s Štajersko »živo sliko«. Jaz sem se po 10 strelih jezil zaradi enega goloba, ki je šel v grmovje. Sotrpin pa ni plesal zaradi 2 golobov.
Tudi na veteranskem področju je bilo vroče. Zmagal je seveda naš »doktor«. Branko je pa namahal Ivana.
Kakor mi je na začetku slabo kazalo, je zvečer posijalo sonce. Ravno rek »da se po jutru dan pozna« se je pri meni sfrižil. Sem kar srečen, da se včasih to zgodi.
Ekipno:
- FLV 34
- SD Trap Kungota 32
- LD Rače 28
Veterani:
- Barič
- Fidler
- Bezjak
- Kočet
- Ogrizek
Pokalno:
- Flis
- Hojnik
- Lobnik
Nagradno:
- Barič
- Flis
- Finkšt
- Hojnik
- Topolovec
- Lah
- Lobnik
- Rupreht
- Ogrizek M.
- Mihajlovič
- Nekrep
- Brezovšek
- Sadek
- Dovnik
- Fidler
{gallery}/Jok/2016/Porocila/FLV/{/gallery}
