Veselje na tekmi LD Dolič

Mladina, pa dajte mi že mir!!!!!

Se vam je že zgodilo, da ste prišli na tekmo zaradi dobrih prijateljskih odnosov z domačimi lovci oz. strelci, in so bili strelski rezultati v drugem planu. Na koncu ste ugotovili, da ste ustrelili daleč boljše rezultate, kot na prejšnjih tekmah.

Točno to se je meni dogodilo na tekmi v LD Dolič. Popolnoma neobremenjen sem prišel na tekmo. Med potjo sem se ustavil še v kafetariji pred Hudo luknjo. Vedno si privoščim njihovo specialiteto krof in kakav.

Prvo dejanje po pozdravu z domačini je bilo, da sem  prepričal Franca in Simona, da premaknejo zvočnike in strelska mesta iz športnega stava na bližnje lovsko stojišče. Ker smo dobri prijatelji, vedo, da poznam razmere v Slovenskem lovskem strelstvu, so upoštevali moje mnenje. Branili so se z izgovorom, »Bo preveč polnih serij«. Kaj mislite, a se bo tekmovalec drugo leto vrnil na  tekmo po polni seriji, ali po polomiji, recimo ustreljenimi 8 golobi od 20-ih.

 En vikend pred tem dogodkom je bila tekma, kjer so lovskim strelcem dokazovali, klub temu, da so jim prinesli zjutraj denar, da ne znajo streljati. Že tako imajo našponane golobe, potem so nas silili še streljati iz športnega stojišča, klub temu, da vedo, da se v pretežni meri na lovskih tekmah strelja lovski stav. Ko sem na tem strelišču šel na bežečega merjasca, sem srečal veterane in super veterane, kako so iz hriba gledali na strelce, ki so se »matrali« na golobih, se obrnili in šli domov. Videl sem Karlija,  ko je ustrelil komaj polovico vrženih golobov. Žalostno dejstvo, kako lahko en sam posameznik uničuje tekmo.

Pojdimo zopet v Dolič. Ker so imeli kombinacijo med 20 golobi in 4 lovskimi tarčami, je bilo celi dan dovolj dela, tako za sodnike, kot za tekmovalce. Okoli poldneva je pričelo še malo pršiti.

V ekipnem delu sem streljal za SD Dolič. Pri golobih mi je šlo kot po maslu. Pospravil sem vse vržene golobe. Pri MK me je pa malo pujs razočaral. Ne vem ali je hotel pod streho, ali se je premikal kar tako, samo da me je jezil, ko sem streljal po sedmicah. 190 krogov in 20 golobov je bilo dovolj za pokalno zmago.

Nagradno sem se prijavil enkrat in še Simon me je eno serijo častil. Šel sem na strelišče v peskokop, kjer so imeli stezo za MK in ustrelil 192 in 194 krogov. Malo me je motil dež, a če bom na vsaki tekmi tak rezultat ustrelil, naj kar pada.

Pri golobih, sem na listu, kjer sem imel slabši rezultat na MK zgrešil enega goloba. Preveč dobro mi je šlo. Enostavno mi je koncentracija padla. Zopet mi je šlo skozi možgane, »Če sem zadel vse bom tudi tebe«. Pa vem, da to ni vse skupaj nič, ko se take misli podijo po možganih.  Takoj te en frfotavček postavi na realna tla. Tudi mene je. Še enkrat bom povedal  vsem tistim, ki berejo ta prispevek, »Lahkega goloba NI«. Za vsakega se boste še prekleto potrudili, da ga boste zadeli.

Na listu z 194 ustreljenimi krogi, sem pa zadel vse golobe na »šus«. Tudi tukaj sem pospravil zmago v žep.

Prišlo je na vrsto razstreljevanje za pokalno medaljo pri golobih. Ker so bili 3 rezultati z polnim izkupičkom, smo se podali v boj.Simon je pri drugem strelu izpadel iz boja za prvo mesto. Streljal sem prvi. V žep sem si dal 15 nabojev. Več kot dovolj, sem mislil. Zopet je bil moj trenutek, ko sem se lahko skoncentriral 100%. Na nič drugega nisem razmišljal, kot samo na golobe. Ustrelim, zadanem, se premaknem na sosednje stojišče. Ali je sotekmovalec zgrešil, mi bo že šunder gledalcev za mojim hrbtom povedal. Ustrelim celo vrsto (5) golobov. Grem zopet na prvo mesto. Pa dobro, a ne boš še zgrešil. Tega tekmovalca sem videl samo nekaj krat na tekmah. Je še zelo mlad in tudi obnašanje na strelišču ima prav najstniško. Ob zadetem golobu je prazne tulce metal s strastjo ( močnejšo) v posodo za tulce. Zapuščal je stojišče predno je sosed ustrelil. V glavnem čisto mimo strelske etike. Ravno sem bil sodnik na MK, ko je pogovor nanesel nanj. Bil je zraven pri pogovoru. »Danes sem pa jaz sodnik na golobih in ti se boš začel obnašati tako, kot se spodobi zrelemu strelcu na strelišču. Samo poizkusi vreči tulce po strelišču, pa ti bom vzel goloba. Če boš prej zapustil stojišče, kot bo sosed ustrelil, ti bom tudi vzel goloba. Če boš nesel iz 5 stojišča naboj v cevi na prvo stojišče ti bom tudi vzel goloba«. Mladenič je samo debelo gledal. »Meni ni to nihče povedal, da se je potrebno tako obnašati na strelišču«. Takrat mi je bilo že malo žal, da sem tako ostro nastopil. V seriji, ko sem zgrešil goloba je streljal dva mesta za mano in sem vsake toliko časa obesil pogled na njega. Niti na misel mu ni prišlo, da bi naredil kakšno napako, ki bi motila soseda ali cele serije. Bravo mladenič (ki se piše kot en tič) ti boš še pravi strelec.

Pa, zakaj boš ravno danes postal dober strelec. Tudi naslednjih 5 golobov ustreli za mano na en naboj. Kaj sem naredil mladini, da me tako utruja na strelišču, Dajte mi že mir. Kaj ne vidite, da sem že star dedec. Dečko mi je kar sledil na strelskih mestih. Pri 13-emu golobu sem posegel v žep in otipam samo še 2 naboja. Zadanem 15 goloba, se postavim na sredino  strelišča za strelcem, dvignem roko in gledam, kako bo zadel goloba. Zgrešil ga je. Sploh ne vem, če sem bil vesel tega zgrešenega strela. Bil je pravi tekmovalec s srcem. Vem, da sem se sam najbolj naučil streljanja golobov ravno na razstreljevanju. Tukaj imaš 50% manj možnosti zadetka kot pri normalnem streljanju, saj imaš samo en naboj v cevi. Pri razstreljevanju ni napake. Če pa je, si pa pogorel.

Pride sodnik k meni in me vpraša, zakaj sem dvignil roko. »Jaz bi moral po naboje v avto, ker mi jih je zmanjkalo«. Pa ni bilo več potrebe po tem.

Ker so imeli tudi tekmovanje na zračno puško sem se kmalu po prihodu na tekmo tudi tukaj prijavil. Ko sem ustrelil prvič, sem zadel čisto na vrhu vložka. Potreboval sem kar nekaj strelov, da sem spravil strele v črno polje. Določil sem si takole, »Ustrelim še tole tarčo in končam za danes«! Moj namen je bil samo ta, da nebi noben strel šel iz črnega kroga ven. Ustrelim prvič in se strel ni pokazal iz črne barve. Videlo se pa ni, kam sem ustrelil. Z vsakim strelom, ki sem ga spustil v tarčo sem bil bliže cilju, da se strel nebi videl v belem. Tudi 5 strel se ni videl v belem. Ko je sodnik ocenil tarčo, je bilo dovolj za zmago.

Pred 10 in več leti je Franci iz Kresnic zmagal na tekmi v Črnem potoku vse kar se je zmagati dalo. Upal sem, da bom nekoč tudi sam doživel občutek takega dejanja. Ni slab ta občutek.

Kaj naj napišem o organizatorju. To so prekaljeni strelci in veliko tekem so dali skozi. Povabili so za sodnika še Vilija in tekma je bila kot se šika. Na koncu smo še dognali, da drugo leto morajo malo drugače pristopiti k razporejanju končnih rezultatov, da bo prej vse to na mizi. Obljubljam, da bom pomagal pri tem.

{gallery}/Jok/Porocila/2014/Dolic/{/gallery}

skrbnik