2 lovska tekma LD Rogatec
Čas je prišel za lovski stav
To tekmo sem kar malo čakal. Od lani imam še ne poravnane račune s temi hribovskimi golobi. Že par dni pred tekmo sem zvedel, da bo to tekma, kjer bodo tekmovali tudi strelci južnih sosedov. To me je še bolj podžgalo.
Mojo Julko sem parkiral zraven gasilskega vozila. Jaz nebi bil jaz, če nebi takoj nekaj naredil, da bi se komu prikupil. Med potjo sem kupil sendvič in tablico čokolade. To čokolado sem podaril 2 gasilcema, ki sta sedela pri avtomobilu.
Predno sem se odpravil k prijavni mizi, sem vzel v roke foto skrinjico in pričel slikati. Kar kmalu je k meni pristopil uglajen gospod, se predstavil in me povprašal, če sem od kakšnega časopisa. Ko mu malo namignem, da pišem za strelsko stran Slovenskih lovcev, me je samo potrepljal po rami in mi zaželel lepo tekmo. To se pravi, da smo že prepoznani tudi na vzhodu države.
Prijavil sem se 3x za pokalno in 3x za nagradno tekmovanje. V obeh kategorijah sta veljala 2 rezultata.
Vsi tekmovalci, (razen Miha) kar sem jih gledal so streljali športni stav. Tudi Pero bo streljal lovski stav. Prvo sem streljal 2 seriji pokalno po 10 golobov. Obe sem ustrelil polno. Takoj naslednjo serijo sem streljal nagradno 15 golobov. Pazil sem na vsak strel. Pa mi je vseeno ušel nizki levi golob. Puško sem nastavil že v startu previsoko. Vsi,ki streljajo golobe vedo, da jo je potem zelo težko dobiti za nizki strel. Takoj naslednjo serijo sem vknjižil prvo 15-ko za nagradno tekmovanje. Ker sem se prijavil, kar serijo za serijo sem v naslednji seriji streljal že 60 goloba zapovrstjo. In tudi 75 sem zadel z odliko.
Sedaj mi je preostalo samo to, da opazujem svojo konkurenco. Ker mi je postajalo že dolg čas, sem v šolo vzel Gregorja. To je tisti fant, ki mi je delal sive lase v Doliču. Če ta dečko ne bo prej bankrotiral, bom iz njega naredil državnega prvaka. Kar koli sem mu povedal ali pokazal je v naslednji seriji uporabil pri streljanju. Ni mi treba posebej povedati kakšen stav je streljal, če sem ga jaz učil. Ustrelil je 29 golobov. Samo malo sreče mu je zmanjkalo in zopet bi mi frtajčkal živce v finalni seriji.
Se je pa prebil v finale za prvo mesto eden od dvojčkov Marhold. Meni je vse skozi govoril, da je Andrej. Sem na vse možne načine preverjal, če je res. Prvo sem jih hotel ločevati po hlačah. Ni šlo. Oba sta imela Kavbojke. Srajco enako. Jakno sta imela različno, samo kaj ko sta jo pri streljanju slekla. Strelski jopič enak. Puške razlikujem samo, če en strelja z bok izvedbo, drugi z hamerles. Ta dva sta imela oba bok izvedbo. Tudi to je odpadlo. Čevlje enake. Aha. En od bratov je imel desni čevelj na robu od blata. Ma kaj hudiča, ko je šel tisti z očiščenimi čevlji v avto po naboje in je prišel nazaj s popolnoma enako usranimi čevlji in še to na istem čevlju, kot njegov brat dvojček. Eh. Pa saj je vseeno kdo bo z mano tekmoval, ali tisti, ki je dve minuti prej prišel na svet, ali tisti ki je pustil prednost svojemu kampanjonu. Odločil sem se, da bom drago prodal svojo kožo.
Za finalno serijo so določili sledeče. Strelja se 5 golobov in se piše prvi strel, drugi strel in zgrešeni golob. Za prvo mesto sva bila dva. Za tretje mesto pa 3 strelci. Malo me je bilo strah. Nisem bil več popolnoma zbran. Dopoldan sem tekmoval v Šmarni gori. Do Rogatca je 2 polni uri vožnje. Vse to je bilo potrebno pozabiti in se postaviti na linijo. Sem kar vseh 5 golobov zadel s prvim strelom. Andrej je enega goloba popravljal z drugim strelom. Za tretje mesto je Gregor pometel konkurenco.
V pokalnem delu sem bil edini s polnim izkupičkom.
Poleg golobov se je tekmovalo še na zračno in streljanje s puško na video igrici bežečih merjascev. V obeh konkurencah se je bil krvavi boj.
Potrebno je pohvaliti organizatorja. Na tej tekmi sem videl, kar nekaj stvari, ki jih drugje še nisem doživel. Imeli so gasilce in gasilke na prizorišču celi potek tekmovanja. Prvič sem tudi videl in jedel pečenega vola. Res sem dobil obilno porcijo in niti košček ni ostalo na krožniku. Nagrad so imeli do 40 mesta. Golobe so od lani odvili na razumno hitrost. Lahko bi še našteval, a potem bi vse skupaj izpadlo že kičasto.
Ko je bilo tekme že konec, smo se še malo po slikali. Predsednik LD je hotel imeti še eno sliko s Hrvaškimi tekmovalci. Ko sem jim povedal, kje lahko vidijo te slike, me je eden izmed južnih sosedov prekinil in rekel: »Pa, mi to vemo. Mi to vse beremo«. No, ja. Kaj naj še dodam.
Ekipno
Pokalno
Nagradno
