Sprašujem se, kdaj bom imel toliko časa na razpolago, da ga bom lahko brez zadržkov delil med prijatelje. Tukaj imam v mislih strelske kampanjone v LD Škale. Ivan me je 14 dni pred njihovo tekmo prosil, če jim pridem pomagati pri sodniškem poslu. Na dan tekme sem imel po razporedu službe dnevno izmeno. V službi sem zaprosil za dopust. Da sem službe prost v nedeljo, sem zvedel šele v petek malo po 12. uri. Organizator je takrat moral imeti že vsa sodniška mesta zapolnjena. Seveda sem njihovega strelskega poklical takoj, ko sem zvedel novico. Pomiril me je, da imajo vse pod nadzorom.
Na tekmo sem prisopihal malo po tem, ko je zvonilo poldan. Zelo hitro sem se pripravil na streljanje. Ta lovska družina vedno pripravi tekmovanje v kombinaciji. Letos so zraven dali še bežečega merjasca. Prvo sem streljal 10 strelov ob fiksnem kolu srnjaka. Z celim potekom streljanja sem bil zadovoljen. Lahko sem se umiril in tudi rezultat ni izostal. 96 krogov je zavidanja vreden izkupiček, klub dejstvu da sem prva 4 strela imel same 9-ke.
Bežečega merjasca na tem strelišču še nisem streljal. V mojih bukvah nisem imel nič zapisano. Tako nisem vedel na začetku, kje je tista točka v glavi pujsa, ki se jo meri za doseganje dobrih rezultatov. Prvi strel v desno je bila 7 zadaj. Prvi strel v levo je bila 4 zadaj. Vedel sem, da moram bolj skoncentrirano streljati, če ne bo pogreb. Dejstvo je bilo, da sem imel ustreljeno 4 in 5, a sem vseeno dosegel 77 krogov. Zelo vesel teh krogov. V povprečju sem zadel skoraj 8, kljub dvema slabima streloma.
Pri golobih sem pa vseh 15 golobov zadel na »šus«. Na tem strelišču sem se vedno bal skrajno desnih golobov, ki letijo v tiste smreke na desni strani bunkerja. Sedaj sem videl, da ob pravilnem zajemu goloba niso nikakršni bau-bau.
Takoj po seriji sem prijel za sodniško piščalko.
Opisal bom samo en primer streljanja, ki odstopa od strelskega pravilnika, a sem ponosen da sem ga speljal v strelčevo dobro in v moje zadovoljstvo, da sem tako od sodil, kot sem.
Blaž je mladi nadobuden strelec, sin uveljavljenega domačega strelca.
Tako je naneslo, da sta z očetom streljala v isti seriji. Ker imata samo eno puško, sem mu ponudil svojo. Zraven sem mu oblekel še moj strelski jopič. Seveda ni manjkalo polnih žepov nabojev, s katerimi streljam. Ko sem videl iskrice veselja v njegovih očeh, sem imel občutek, da sem nekomu polepšal dan. Glede strelskega jopiča rabim napisati še eno opravičilo. Že lani sem mu obljubil, da dobi sponzorski jopič od strelskega portala. Glej Blaž. Upam da ne boš kmalu spoznal, kako je težko biti star in betežen. Če ravno imam obešenega na vidnem mestu, se na njega vedno usede en hudič, da mi zakrije pogled na njega ob odhodu na tekmo. Obljubim, da ga dobiš v najkrajšem možnem času.
Naprej k tekmi. Ker ima očetova puška vsaka cev svojega petelina (moja enega) sem mu na začetku serije dovolil, kot sodnik, da je puško ogreval na vrženega goloba. Ustrelil ga je v čisto 10-ko. Samo pokadilo se je od goloba. Ostalo ni niti enega velikega kosa. Gledalci zadaj so mu kar zaploskali.
Nekje na sredini serije, je prišlo do zastoja njegove (moje) puške. Sprožil je enkrat, pri drugem pritisku na sprožilni mehanizem, pa ni prišlo do poka. Mladi mož je ravnal točno po strelskem pravilniku in v duhu največje varnosti. Takoj je dvignil desno roko. Z levo je držal puško vse skozi obrnjeno stran od ljudi, v smeri izletov golobov. Prišel sem k njemu, odprl puško in videl, da za drugi strel ni dovolj spustil petelina. To sem zaznal, kot posledica streljanja z očetovo puško (oči takoj kupiti pravo trap puško). Dodelil sem mu »novi golob«. Vem. Ravnal sem proti strelskemu pravilniku, a sem mu goloba dodelil kot nagrado za pravilno ravnanje z orožjem ob kvaru le tega. Sodil sem do konca serije in strelce ustavil na strelskih mestih. Razložil sem jim zakaj je bil »novi golob«. To so slišali tudi sledeči strelci. Dečko je imel kar nekaj zgrešenih golobov in ta golob (ga je zgrešil) ni vplival v ničemer na potek razvrstitve ostalih strelcev. Vsi so se strinjali. Le takrat so bili tiho, ko sem rekel, da se naprej strogo strelja po strelskem pravilniku, ker so vsi sledeči strelci »stari borci« in vedo kako se stvari streže.
Ko sem se vozil na to tekmo, mi je srce kar samo vriskalo, saj sem že naprej vedel, da se bo odvila ena dobra tekma. Fantje so tako prekaljeni strelci, da se jim slaba tekma ne more dogoditi. Tukaj ni pardona. Se še vidimo.
{gallery}/Jok/2015/Porocila/Skale/{/gallery}
