Meni dnevi in tedni že popolnoma nič ne pomenijo. Ta čas tako beži mimo nas, da ga sploh ne dohajamo. Ker sem vse vikende na tekmah, med tednom pa v službi, se moram včasih zelo potruditi, da uganem kateri dan je danes. To pride do izraza, ko se odpravim v KZ na malico. Na mizah imajo menije na katerih za vse dni v tednu piše, kaj se bo jedlo. Natakarico skozi smeh vprašam kateri dan je danes. Oba se nasmejeva. Ona veselo, jaz v sebi malo kislo. In tako preživim leto. Pa še to gre prehitro mimo.
Lansko leto so imeli Konjičani prvo tekmo v spomin V. Kebra.
Ker je leto na okoli so pripravili tudi letos tekmo v njegov spomin. Lani sem dobil 2 medalji. Letos sem si zaželel še pokal na katerem bi pisalo ime tega priznanega strelca in zadnja leta njegovega življenja predvsem motivatorja strelcev.
Prvo sem se odpravil na MK. Streljalo se je srnjaka ob fiksnem kolu in gamsa ob palici. Na obeh tarčah sem zadel skupaj 4×9. Ostalo so bili centri.
Na bežečega merjasca se je streljalo na 50 m in to 5 strelov ko je potoval v desno in 5 strelov v levo. Pri prvem strelu v desno sem zadel 6 visoko in v levo 10. Ko so prinesli tarčo v oceno sem videl zanimivo situacijo. V tarči z 6 sem ostala 4 strela spravil v 10. V tarči z 10 pa nobenega centra več.
Golobe se je streljalo lovski stav. Golobi letijo v ozko dolino, ki se proti desni malo odpira. Vse to je zelo varljivo, ker imaš občutek, da so desni golobi veliko hitrejši, kot ostali. Veliko zgrešenih desnih golobov je bilo ustreljeno pred njih. Celo serijo pred mano sem opazoval strelce in si vtiskal v spomin njihove napake. Ko sem prišel na vrsto za streljanje je samo za miši drekec manjkalo in bi ponovil njihovo napako. Po klicu prileti ven desni golob. To sem planil po njemu kot nor. S prvim strelom sem ga zgrešil. Z drugim je odletelo samo en mali drobec spredaj od goloba. To se pravi, da sem bil tudi z 2 strelom spredaj. Močno sem se miselno trudil, da sem se zaviral pri desnih, da nebi slučajno ustrelil pred njega. Vseh 15 golobov sem zadel, če ne s prvim, pa vsaj z drugim strelom.
Bilo bi krivično, če nebi omenil Dušanovo 100 na MK. Ko ga naslednjič srečam, mu bom po moško stisnil roko za doseženi rezultat.
Po malici sem se dokaj hitro odpravil na tekmo v kurjo glavo Slovenije. Tega strelišča še nisem imel vpisanega v svoji ustreljeni evidenci.
{gallery}/Jok/2015/Porocila/Slovenske_Konjice/{/gallery}
