No vidite. Takole se to dogaja s strelskim portalom. Ko ga rabijo za objavo vabila so vsi medeni in pošiljajo preko elektronske pošte, ne enkrat celo 2x pošljejo vabilo in kontrolirajo preko mobija, če smo prejeli vabilo. Ko je tekme konec, pa kot bi vsi pomrli. Na tekmi me strelski obletavajo naj napišem kaj lepega, a da bi preverili, če so njegovi podaniki poslali rezultat, to pa ne.
In sedaj naj se jaz skoraj en mesec nazaj spomnim, kaj se je dogajalo na tekmi. Med tem sem ustrelil najmanj 5 tekem, jih opisal in tudi rezultate sem pravočasno dobil, kot se šika.
Spomnim se to, da sem bil med prvimi, če ne celo prvi strelec, ki sem prišel na tekmo. Hrib kjer domuje lovski dom in v njegovi okolici strelišče, je zasedla megla. Bila je gosta kot v riti, ko 10 dni nič ne ješ.
Na MK smo streljali srnjaka ob fiksnem kolu in gamsa ob pohodni palici. Streljal sem popolnoma po spominu kje je 10. Niti enega kroga na tarči nisem videl. Zanašal sem se samo na svoj čut kje je 10. Ta čut sem pridobil samo z ustreljenimi 100 in 100 tarč. Niti enega strela nisem videl kam je priletel. Ko je sodnik dobil tarči v oceno, sem kar obnemel. Od 10 strelov je bilo 8×10 in 2×9. Res sem streljal popolnoma razbremenjen. Da Bog dal še veliko tako sproščenih tekem z malo kalibersko puško.
Pri bežečem gospodu (pujsu) sem ga v levo močno sral. Videl sem preko optike na puški, da zadetki padajo zadaj, a nisem uspel priti z merilnim križem preko lise pod očesom. Bolj sem se trudil, bolj so padali skupaj, a vedno zadaj. Imel sem super grupo, saj sem zadel v premeru par cm vseh 5 strelov. 2×5, 2×6 in 1×8, vse na 1 zadaj. Prepričan sem, da niso bili krivi naboji, ki sem jih zamenjal pri streljanju na pujsa. Od lani sem namreč Geko zamenjal z primerljivimi naboji, v natančnosti zadetkov mislim. Samo za ped bolj naprej bi padali in dosegel bi vrhunski rezultat. Sedaj ko imam rezultate moram Juretu čestitati ob zmagi in doseženih 95 krogov na pujsa. To pa je vrhunski rezultat.
Medtem je tudi megla šla v maloro. Ni je bilo več. Tako se je tudi na golobih vreme zjasnilo. Ker se jim je domači stroj na treningu pokvaril, so si ga sposodili pri Braslovčanih. V bunker so zaprli Ivča. To je dobro za naša ušesa. Samo en problem so ustvarili s tem. Nikoli nisi vedel, ali bo prvo priletel golob preko prednje line, ali Pinger preko stranskih vrat. (hec) Na vse smo morali biti pripravljeni. Je pa serijo pred mojim streljanjem izmetni stroj začel nekaj trokirati. Precej je drobil golobe. Nekaj časa so ta stroj strašili domači mehaniki. Ker ni bilo pravega uspeha je na sceno stopil Dušan. Pri prvem vhodu v bunker se ni nič slišalo. Golobi so nekaj metov lepo leteli vem, nato zopet krš.
Pri drugem vhodu v »kapelico« smo slišali nekaj besed, ki so se dogajale okoli stroja. Nismo točno vedeli ali so bile te besede namenjene stroju ali domačim »firbcem«, ki so svoj nos nesli zraven. Zopet nekaj lepih golobov, nato mrk. Ven je metalo celi pehar mladih golobov.
Pri tretjem vhodu, se je Dušan oborožil z velikim kladivom, kleščami in veliki »majzl« je vzel s sabo. Približno takole se je slišalo iz bunkerja. »Sedajle si pa v p..Pip. Ti bom že pokazal m..Pip, ti je..Pip pič..Pip ti ma..Pip. Tup, kraš, plenk, tup, tup, ti b..Pip. Plenk, plenk. Boš videl, kaj pomeni izkušeni »šlosar« in kako udari z kladivom. Pip, ..Pip..« Malo predno je zapustil bunker je še močno zaropotalo. Ves smejoč je prišel nazaj med nas. »Sem mu dal tinte piti«! In stroj je delal do konca svojih dni. No ja. Glih do konca dni ne vem. Do konca tekme je pa zdržal brez dodatnih posegov v njegovo drobovje.
In vsi smo bili srečni.
{gallery}/Jok/2015/Porocila/Tabor_2/{/gallery}
