V nedeljo sem izpolnil obljubo, ki sem jo dal že pred leti, da se jim pridružim na eni izmed tekem.
Prvo kot prvo sem komaj našel kraj Artiče. Pa to še ni bil tak problem, saj sem prejšnji dan malo poguglal in si zapisal kod in kam. Problem je nastal kako najti lovski dom in strelišče.
Peljal sem se predaleč. Stric, ki sem vprašal mi pravi, »Na ono stran hriba«. In sem se zapeljal predaleč »na ono stran hriba«. In me zopet ena luštna deklica pošlje nazaj. Uberem pot za gasilskim domom in bi skoraj odnesel vogal lovskega doma z mojo Julko.
Streljalo se je iz športnega stojišča. Vsi strelci, ki sem jih poznal so bili nabildani s športnim stavom. Vsi neke »šik« puške. Svojo »revo« sem postavil v »soško« in je tam izgledala kot »črnec sredi Ljubljane«. Vsa nekako boga, popraskana, obrabljena, a kar je najbolj važno, polna življenja. Ko sem jo prijel v roke in se postavil na linijo je kar zavriskala od veselja. »Sedajle jim pa pokaživa kdo je Pero in njegova Master Fajerca.«
Na liniji vsi puške v ramo. Pravilni šolski stav. Takoj se je videlo da mnogi ne nosijo zastonj napisa na hrbtni strani strelskega jopiča »SD Globoko«.
In prideva midva z ljubico na vrsto, jo stisnem pod pazduho in se na ves glas zaderem »aaaaaa«, tako da so se ostali kar malo stresnili. Sva jih pa veselo klatila in zelo, zelo uspešno. Kar prvo serijo sem zadel 10/10. Kot pravimo strelci »na šus«. To pomeni, vse z prvim strelom.
Ker je bilo potrebno za končni rezultat ustreliti 2 seriji sem se kar takoj prijavil še enkrat. Lepo mi je šlo. Skoraj prelepo. Tam nekje na sredini serije prileti zelo visoki golob. Z prvim strelom sem bil spodaj, z drugim pa za njim. In sem bil zrel še za eno serijo. Ta je bila zopet ustreljena z odliko.
Se je pa streljalo tudi za odojka. Kdor je imel najboljši rezultat do 12 ure je bil bogatejši za par kg holesterola. Med drugim sem jim pomagal tudi soditi in sem na to mesno dobroto čisto pozabil. Pri zapisnikarski mizi sem slišal neke govorice o odojku, a mi ni kanilo o kakšnem. Ko sem se kasneje malo v šali obregnil ob to, mi je oseba, ki jo bom od sedaj klical Marketori (po zelo uspešni nadaljevanki) lepo povedala, »Mi pa o tem ne govorimo na glas«. In ravno Marketori je odnesel odojka. Naj mu bo, ker je ravno ta dan praznoval osebni praznik. Čestitam.
Na tekmi se je na koncu tekmovanja streljalo tudi finalno serijo. Ker sem ob 11 uri imel polni seštevek, sem se do večera prekladal po strelišču in špilal razne vragolije. Tudi 4x sem ustrelil na zračno puško in že sedaj lahko povem, da se zelo veselim jesenskega lova na letošnjega srninega mladiča z gospodarjem lovske družine. Ta kos je bil kot glavna nagrada na tem tekmovanju.
Sem pa doživel na tekmi, da so mi šle kar kocine pokonci. Malo predno sem se odpravil na malico, katero mi je podarila LD za usluge pri sojenju, sem zaslišal pravo ljudsko petje. In to ne dretje in mijavkanje, ampak tisto pravo ubrano fantovsko petje, ki se ga v teh časih izredno malo sliši. Me sploh ni zanimala hrana in pijača, ampak sem vsa svoja čutila dal na pašo in poslušal ta balzam za moja ušesa. Sem že mislil da so nehali, pa so pred domom še enkrat stopili skupaj in še dve urezali. Bravo fantje. Ko bom nekoč pripovedoval kaj vse sem doživel na strelskih tekmah, boste sigurno omenjeni in Artiška tekma bo ostala v spominu po tem petju.
Ker je bilo za finalno serijo potrebnih 6 tekmovalcev, 20-ic je bilo pa 7 smo izvedli »shot off«. Takoj je odpadel Matija.
Sem pa sklenil da svojo kožo čim dražje prodam. Tudi tukaj smo celo serijo streljali na en strel. Zgrešil sem drugega goloba in vlekel do 9. Ker so fantom kar intenzivno piskali zgrešene golobe se mi je v možgane prikradla misel da lahko še zmagam. Take pregrešne misli pa ne napovedujejo nič dobrega. Zgrešil sem oba preostala goloba.
Z 8 zadetimi golobi je zmagal Aleš. Za mesta od 2-4 smo bili v špilu Marketori, Boštjan in jaz. Boštjan se je pri četrtem golobu vdal (zgrešil). Ostala sva z Marketorijem sama. On pred mano zadeva, jaz mu zvesto sledim. Imel sem občutek da ga to streljanje ne nažira tako kot mene, ki so se mi kolena vedno bolj tresla. 5,6,7, vse v polno. In končno je pri 8 golobu klecnil in z zadetim golobom sem osvojil drugo mesto na tekmi.
Organizatorji: tekma na nivoju. Ne vem kaj ste mislili, da se bomo ustrašili pred finalom, ker ste nad nas poslali nevihto z točo. Drugo leto si morate kaj bolj strašnega izmisliti. Se pa vsekakor še vidimo.
{gallery}/Alfonz/porocila/Artice2012/{/gallery}
