Foto: Jože Uhan
Strelska tekma za pokal «vaške skupnosti Dolič«
Pa sem tudi to soboto preživel na strelišču. Ni bila klasična lovska tekma, kot smo jih navajeni lovski strelci, od golobov preko štiristava z MK in bežečega merjasca.
Tukaj se je streljalo samo z MK in to na 50m z standard (lovci pravimo na nišan) puško in na 50m z optiko na puški. Optika je bila lahko do 12x povečave. S standard puško se je streljalo leže, z optiko pa ob fiksnem kolu stoje.
Ko smo kot ekipa prišli na strelišče, sem po spominu spoznaval stare strelce iz športnih strelskih tekem. Sem že na vodi čutil, da danes pa ne bo kruha na tej tekmi.
Ker smo pa medtem, kar nisem pisal ustanovili strelsko ekipo »Strelci Šmarnce«, ki jo sestavljajo prijatelji lovskega strelskega portala, smo se prijavili kot ekipa »Strelci Šmarnce«. Sem pa malo opazoval in tako izza hrbta poslušal, kakšni so odzivi na tako ime in sestavo ekipe. Lahko povem, da so prve jagode iz grozda že pobrali oz. poizkusili.
V soboto so strelsko ekipo sestavljali Jok, Vili in Pero. Sami prekaljeni borci iz raznih front (beri: tekem). Sicer nisem razmišljal naglas, a v podzavesti sem vedel, da z MK standard izvedbe nimamo kaj iskati na tej tekmi. Vsi strelski pripomočki so bili dovoljeni. Sem pri »resnem« strelcu videl rokavico, ki je bila (vsaj mislim) dražja kot moja puška. Da o kakšnem strelskem jopiču niti ne govorimo. Jok je imel na sebi eno staro vojaško jakno, ki je bila za par številk prevelika in je kar plapolala okoli njega. Vili je svoji ženi zaplenil »taboljšo« jakno. Jaz pa sem dal na sebe jopo iz flisa, nato sem navlekel usnjeno jakno in vse to prekril z strelskim jopičem za streljanje golobov. Seveda sem imel vse to podloženo še z obilico špeha okoli trebuha. Ko sem se ulegel za streljanje, sem imel občutek, da sem pa vseeno malo bolj kompakten, kot če nebi imel tega na sebi.
Se je pa naša ekipa spopadla z občutno mlajšo konkurenco. Gospod Keber je pripeljal svoje »keberčke« in že priprava na streljanje je bila popolnoma drugačna od naše. Ta gospod ni pustil svojim tekmovalcem niti, da sami pospravili čavre od predhodnih strelcev. »Pusti, saj imajo metlo in človeka zato da pospravlja«.
Naša ekipa pa dečki okoli Abrahama z utrujenimi očmi. Eden je bil malo časa nazaj polomljen po rokah, drugi se je polomil na motorju in imel tudi operacijo na očeh, jaz sem pa že »brlav« in za na blizu rabim očala. Nam se je pri tarčah na 50m zdelo, da se je en ptiček pokakal na okroglo, tako je bil tisti črni krog majhen. Sploh nisem imel občutka, koliko sem kroga pokril ali se ga pa sploh nisem z merki dotaknil. Tako da tam od 5 proti 10 je bilo kar dobro. Ustrelili smo vsak po svojih zmožnostih in pa toliko kot smo trenirali.
Potem je pa prišla naša disciplina. Fiksni kol z daljnogledom. Sedaj boste pa kebrčki in ostali petelinčki videli, kaj pomenijo jagri, ki so pa vseeno malo več potrenirali in tudi naša tekmovalna disciplina je to. Ampak ni lahko streljati na 50m. Saj misliš, če znam na 35m bo šlo tudi na 50m. E jok brate, odpade. Ko smo zaključili z streljanjem ni bilo velikega veselja v ekipi. Smo pa z velikim presenečenjem odkorakali na podelitveni oder in zasedli stopničko pod katero je bila številka 1. Bravo fanta.
Drugo leto pridemo zopet pobrati, kar je namenjeno ekipi »Strelci Šmarnce«. Se pa bojimo, da smo bili predobri (ha-ha) in nas ne bodo povabili. Pustimo se presenetiti.
Prijatelji v SD Dolič, hvala za tekmo.
