Avtor:Peter Flis
Tekma LD Gornji grad 2012
Pa je prišel čas, ko sem šel raje na tekmo, ki je oddaljena od mojega doma 150 km, kakor pa na izbirno tekmo za državno prvenstvo, oddaljeno 10 km.
Vse to se je dogajalo samo zaradi 2 lažnivih kljukcev iz območne ZLD, ki nam že nekaj let grenijo strelsko življenje na Dolenjskem.
Upam, ko jih naslednjič vidim bosta imela nos kot Ostržek.
Na vabilu objavljenem na strelskem portalu »strelci.lovci« je pisalo velika kombinacija. To pomeni glinasti golobi, mk in bežeči merjasec.
Vedno sem in še vedno zagovarjam tezo, da se gre dan pred tekmo na to strelišče na trening. Iz čisto preprostega razloga. Da na dan tekme veš kam meriti premikajočo tarčo merjasca. Kolikor tekem sem dal skozi na to tarčo, toliko različnih opornih točk je bilo za zadeti deset.
Naj prvo sem se odločil streljati statično tarčo merjasca.
Vsi že vedo, da sem si nabavil »nemca šica« in veliko tekmovalcev je hotelo videti pripravo na streljanje in končni rezultat. Res sem se potrudil in ustrelil tako, kot so me naučili na tečaju za inštruktorja. Na tarči sem označil 1×7, 5×9 in 4×10. Samo to mi je eno figo pomagalo, ker sem pa na bežečega ustrelil samo 18. Izredno lepa grupa. Samo 4ice zadaj in spodaj na 7.
Ker sem se že v startu prijavil dvakrat sem šel pri golobih kar sam odstreliti celo serijo. Bil sem prizanesljiv do dveh golobov.
Kar kmalu sem ponovil vajo in pričel z streljanjem na pujsa. Medtem se je sonce malo premaknilo proti zahodu in vsake toliko časa so ga zakrili oblaki. Vsi streli ki so bili oddani v oblačnem vremenu so pristali desno od deset. Seštevek na tarči je bil 86 krogov.
Pri bežečem pujsu sem v prvi prijavi streljal z Geko municijo. Za drugi prijavni list sem jo pa zamenjal z Westrn. Sem mislil da je veliko hitrejša. Pa ni vse v močnejšem poku. Pridobil sem samo 3 cm na tarči. Sem ustrelil še lepšo grupo kot prvič. 4X6 na 7 in 1×8 na 7. Skupaj 32. Sprehodil sem se mimo table trenutnih rezultatov in sem pričel preračunavati seštevek. Za prvo mesto sem bil prekratek tudi če ustrelim vse golobe. Isti izračun mi pokaže tudi za drugo mesto. Za tretje bi se pa sešlo. A ni ga vrag, ravno na tretjem mestu je bil moj koroški prijatelj Pero (od sedaj naprej Čunkov Pero). To je pa motiv, ki se ga ne sme zamuditi. Če drugega ne mu bom vsaj vrnil besedni dvoboj in spet bo par tekem veselo.
Streljala se je zadnja serija golobov. Vedel sem da moram ustreliti polno. Priznam, da je bil psihični pritisk pred prvim ustreljenim golobom izredno velik. Z vsakim strelom sem bolj zaupal vase. Imam pa srečo da ni spredaj nobene kamere, ki bi snemala mojo pripravo na naslednjo ustrelitev goloba. To se vseskozi kregam s sabo, ali pa se tako intenzivno spodbujam, da je kar grdo. Vem da to ni lepo za oko opazovalca, ki stoji za mano, a metoda je zelo učinkovita. Ustrelil sem polno, le tam nekje na sredini sem popravljal z drugim strelom in ga lepo zadel. Pa sva se lahko s Čunkom spet malo bockala.
Tekma izvedena na vrhunskem nivoju, tako da je vsaka grešna misel odveč.
Mogoče samo priporočilo: Večkrat obiščite nedeljsko mašo in ne dajte v«bogu ime« samo kovance, pa bo Veličastni poskrbel tudi za lepo vreme.
{gallery}/Alfonz/porocila/Gornji grad 2012/{/gallery}
{jcomments off}
