Tekma v izvedbi LD Otočec
V soboto je bil trening na glinaste golobe na Pahi. Bilo je svinsko vroče. Izmerili so 36 stopinj.
Niti po treh serijah za trening nisem imel zadetih vseh golobov. Vedno mi je najmanj eden ušel nepoškodovan. Tudi drugi strelski sotrpini so se pridušali, da jim ne gre najbolje.
Ker smo predvidevali, da bo tudi nedelja vroča je padla odločitev na ekipnem posvetu ob kozarcu hladnega piva in v hrastovi senci, da se gre zjutraj malo bolj zgodaj na tekmo.
Na dan tekme sem se začel prebujati in prav počasi odpirati oči ob 7 uri zjutraj, ko me je predramilo zvonjenje v vaški cerkvi. Ker sem imel v spalnici odprto okno, sem imel občutek, da me hoče malo hladiti.
Vsakokrat predno grem na tekmo, me čaka še opravilo – da spustim iz pesjaka še kužata, da gre malo po svojem terenu prečitati (prevohati) nočne novice. Ko sem odprl vrata terase, sem prav veselo pokukal na plano. Takrat sem se v trenutku dokončno zbudil. Prav po celem telesu me je zazeblo. Pogledam na termometer, ki visi na terasi in je kazal 13 stopinj. Ne moreš verjeti. Brez, da je ponoči padal dež ali bilo oblačno, je temperatura padla za 23 stopinj. Lepo se nam narava maščuje. Pravim, da ne bomo ljudje uničili naravo. Narava bo uničila ljudi. Narava se vedno obnovi.
Po krajši debati na strelskem prostoru je bil čas, da se s streljanjem prične. Prijavili smo se kar v prvo serijo pod sloganom “prej si rezan, prej si zdrav”. Bil je dan znak za pričetek serije. Prvi strelja, sodnik piska, drugi strelja, sodnik piska. Tretji, zadanem. Četrti strelja, sledi pisk. Peti strelja, pisk. Šesti pok, sliši se pisk. »Vauuu«. To bo serija. Jaz sem zgrešil tretjega in štirinajstega od 20 golobov. V ekipi je streljalo 5 strelcev in najboljši trije so se šteli za ekipni rezultat. Ti trije smo ustrelili 47 golobov. To je skoraj nemogoče, da smo zgrešili 13 golobov. To še nisem prišel skozi. Ali smo mi eni godrnjavčki ali pa so bili ti golobi križani s sokolom. Mislim, da smo kot ekipa imeli slab dan. Ampak največji hec je pa to, da smo s tem rezultatom dosegli drugo mesto v ekipni razvrstitvi. Torej so tudi druge ekipe imele slab dan. Z jezo smo se takoj prijavili še enkrat.
Jok in Taube sta potrdila svoj rezultat iz prve serije, jaz pa sem pristal pri 19-ih golobih. En tak nizki pol desni sploh ni vzel »am«, da bi ga rad Pero zadel z šrotom. Ta je šel valit v bližnje grmovje.
Beno je bil edini, ki je ta dan spravil skupaj vseh 20 golobov. Sem pa gledal njegovo serijo in videl kako je luštno, če ti drugi strel deluje. Do 16 goloba jih je zadel 6 z drugim strelom. 20 golob je ven priletel skrajno nizko in skrajno levo in ga je tudi zadel z drugim strelom samo toliko, da ga je odškrnil. Ampak ni važno, kako ustreliš 20 golobov, važno je da ti sodnik ni piskal pri nobenem golobu. To je smisel našega streljanja.
Naslednji rezultat so bile 2 devetnajstice. Pri razstreljevanju le-teh so me določili, da stojim na prvem strelskem mestu, “nasprotnik” pa na tretjem. Streljali smo z enim nabojem. Prvega zadanem v polno, drugi strelec tudi. Drugega pokličem, se samo razcveti, pri nasprotniku je bilo že tako-tako, a vseeno zadeti. Tretji je bil pri meni solidno zadet, pri njem so pa vsa zrna potovala mimo goloba. S tem sem potrdil drugo mesto na nedeljski tekmi.
Pri 18-tih zadetih golobih se je pa odvijal hud boj, iz katerega je kot zmagovalec odkorakal Mičo.
Pri »abjajcnu je pa slavil Janez (Vohkuc).
