Tekma za pokal mesta Višnja gora

Zbudi me grmenje. Zunaj se bliska in nenormalno dežuje. Čeravno so žaluzije na oknu spuščene, se vidi, da je zunaj že svetlo. Malo se še stisnem k boljši polovici (saj že prej ni bilo nobenega zraka med nama, ker se boji grmenja) in v mislih preletim današnji dan.

Tekma v Višnji gori. Streljali bomo 20 golobov in štiri stav z MK puško. Golobi so ravno pravšnji za moj okus. S sabo bom vzel 28g naboje, 8,5mm debeline, brez košarice. To pomeni, da se snop šiber začne veliko prej odpirati, kot pa če so šibre v košarici. Če bom dovolj hiter, je to idealna kombinacija. Pri MK je pa na tem strelišču največji problem vidnost. Tarče so postavljene pod smreke in prav veliko svetlobe ne prepuščajo do tal. Je pa res, da imam na domačem treningu podobne razmere in tudi približno me to ne bo vrglo iz tira.

Zunaj se še naprej zemeljske sile znašajo nad mojo vasjo. Polagoma se hočem ločiti od telesne toplote in ugodja ki ga nudi postelja, a zaslišim za sabo: “Ti nisi normalen, da greš v takem vremenu na tekmo”. Ja, prav to sem potreboval za lepši dan. Saj nisem imel kaj reči nazaj, ko sem pa vedel da ima prav. Iz podstrešja pa do pritličja imam 30 lesenih stopnic. Ko sem stopil na prvo je zaškripalo, »škriiipp«. Pri drugi,«škriimle«, pri tretji pa prav razločno«štraaamle«. Četrta, peta deseta, dvajseta, trideseta, »štramle, štramle, štramle« Ko sem prišel v pritličje sem že res vedel, da nisem pri pravi, ker se v takem vremenu odpravljam v svet.

Po prijavi sem se postavil na strelsko mesto za glinaste golobe. Bil sem že kar lepo namočen od dežja. Pri tem strelišču je specifično to, da ob dežju vedno zračni tlak podi meglo iz doline. Tukaj nisi nikoli siguren kakšne pogoje boš imel ob naslednjem streljanju. Pa kaj se bom obremenjeval z takimi malenkostmi. Z tem se ukvarjajo slabiči. Samo malo je manjkalo pa bi bil med njimi, saj se mi je 19 golob šele po drugem strelu čisto malo odkrhnil. Kot bi rekel prijatelj »Usran, pa dober«. Tudi 20 golob se ni dolgo smejal, saj ga je po parih metrih leta iz bunkerja dohitel moj šrot in takrat mu je šlo pa po »grintah«.

Če ima tekma 2 panogi in si eno dobro odstrelil je pri nadaljevanju veliko lažje. Samo tako na lahko, kot sem pa jaz zastavil MK pa spet ne gre. Ta lahkotnost se ti pokaže šele pri končnem seštevku rezultata. Strelski sosed na levi je bil Ferenc. Ne da me je motil, tudi približno ne. Celi potek streljanja sem ga gledal, če se res tako trese, kot se javno govori. Sploh ne in tudi kot strelski sosed je prav prijeten. Nikoli mi ni bilo potrebno kontrolirati, če se je mogoče zmotil in mi »poklonil« kakšno luknjo v tarčo. Ko se  pripravlja za naslednjo serijo streljanja ne benti in ne pljuva okoli sebe. Na obrazu se mu ne vidi ali je ustrelil dobro ali slabo. Če se med odmorom slučajno pogleda srečata, se vedno nasmeji. Pri meni je vedno dobrodošel kot strelsko- sosedski- sotrpin.

Eto sedaj sem pa napisal zakaj sem  vzel drugo panogo preveč z lahkoto. Vse okrog sebe sem videl, na sebe pa pozabil. 185 krogov ni tako slabo, a za zmago v Višnji gori je bilo pa premalo. Kam smo pripeljali to strelstvo. Od  maksimalnega števila točk sem zgrešil 15 piškavih krogov in že te povozijo. Bravo fantje. Prijatelji Višnjegorci, drugo leto še vreme popravite in to bo to.

Rezultati

Ekipno:                               Posamezno                          Super veterani

 LD Šentvid                         Vidmar                                Knific
 LD Trebnje                         Flis                                     Druškovič
 LD Rakovnik                       Pavli                                   Gole

skrbnik