Tone Erjavec – Super veteran
Ste se kdaj vprašali, kaj veste o ljudeh, ki jih srečujete na strelskih tekmah ali pa tudi izven strelišč ? Ali ste se kdaj vprašali, kakšne in koliko zgodb se skriva v srcih teh ljudi ? Ko sva z Jokom sedela za mizo nasproti Antona in ga spraševala to in ono, se je odprl kot knjiga. Iz ust so mu vrele njegove življenske izkušnje, prenekatere dogodivščine, kakor tudi nasveti in želje. Poln energije nekako ne deluje kot nekdo, ki bi sodil v kategorijo super veteranov.
Tone. Poznava se že krepkih 15 let, tako da se lahko tikava.
Se strinjam. Mi strelci se tikamo in tako si med sabo pokažemo, da smo enaki med enakimi.
Katero leto se je pisalo, ko si bil sprejet v lovsko druščino ?
Leta 1969 sem se včlanil v LD Krka in do danes mi ni prišlo na misel, da jo zapustim.
Čemu lovstvo ? Zaradi službe, sorodstva, žene …
V »rajnki« Jugoslaviji je bil lovec moj stari oče in v »novi Jugoslaviji« dva strica. Verjetno me je v te vode potegnilo veselje do orožja. Izšolal sem se za kovinostrugarja in prav potiho sem si svojo prvo puško naredil kar sam. Bila je bolj podobna voluharici današnjih časov. Ko je prvič počilo iz te naprave, sem bil nepopisno vesel. Spomnim se, da je bilo ob strelu ogromno dima, počilo pa je tako, kot bi goro prevrnil.
Kdaj pa si začel z lovskim strelstvom ?
Prvo tekmo sem odstrelil leta 1974. Kmalu zatem smo zgradili strelišče na Krki in imeli tekmo ob 30. letnici naše družine. To je bila tekma Grosupeljskega bazena. Tekmovanja se je udeležilo 8 družin. Bil sem 4 v kombinaciji.
Tekma, ki te je dokončno zapisala strelstvu ?
Zelo se spominjam tekme v Dobrem polju. V redni seriji sem ustrelil 20/20 golobov in 88 krogov na MK, seveda brez optike. Za prvo mesto pri golobih sem streljal finalno serijo z Markom Vilfanom, legendo slovenskega strelstva. Oba sva imela zopet 20 golobov. Ponovno sva streljala 20 golobov. Marko je ustrelil polno, jaz pa sem enega zgrešil in tako zasedel drugo mesto v kategoriji »golobi«. To, da sem se spoprijel z Markom, se mi je zdelo nadvse prijetno.
S katero puško si začel streljati golobe in s čim streljaš danes ?
Moja prva je bila ruska lovska dvopetelinka »Tajga«. To je bila dobra puška, kot grom. Beretto, s katero streljam še danes, sem kupil pred 28 leti. Ob zamenjavi sem rabil kar 2-3 leta, da sem prišel s puško na TI. Beretta imela daljše cevi, je bolj čokirana. Skratka, rabiš čas, da se jo navadiš.
Malokalibrska puška pa mi je najljubša Brno.
Kdo te je učil ? Ali si imel vzornika ?
Vedno sem se sam učil. V starih časih so bili strelci še bolj skrivnostni kot danes. Edini, ki me je vsaj malo podučil, je bil Jože Zadnikar. Danes pa imamo v lovskih vrstah ljudi, ki so naredili že marsikatere tečaje in so pripravljeni svoje znanje deliti z mladimi strelci. Začetniki se morajo najprej preizkusiti sami in če jih »potegne«, potem pa se poslužiti inštrukcij. Nikoli pa ne bi priporočil raznih »specialnih olimpijskih« trenerjev, ker s precej drugačnim načinom streljanja (treniranja) zmešajo strelce in so še bolj zgubljeni kot pred šolanjem.
Naboji nekoč in danes?
Na začetku so bili 36 gramski brez košarice. Neprimerno bolj počasni, hitrost okoli 300km/h. Ko so začeli izdelovati 28g, so šibre spravili v košarico, se je tudi hitrost povečala na 360 in več km/h. S počasnimi naboji smo streljali skoraj meter pred goloba in tudi posip šiber je bil »redek«. Tudi izmetni stroji so bili drugačni. Imeli so daljšo izmetno roko. Golobi so se hitreje vrteli in izkoriščali zračne vrtince ter dobesedno jadrali po zraku. Tudi skrajni domet teh golobov je bil precej daljši. Naboji so bili zelo dragi. Nemška marka je bila takrat 37 dinarjev. Naboj za MK je stal 42 dinarjev. Naboj za glinastega goloba 32 dinarjev. Zaradi draginje sploh nismo trenirali, ampak smo hodili samo na tekme. Niti na misel mi ni prišlo, da bi sprožil drugi strel na večji kos že zadetega goloba. Zelo sem imel v »čislih« naboje za golobe iz Križevcev, naj bo 24 ali 28 gramske, vendar jih ne delajo več.
Kaj pa danes, ko je vse veliko ceneje ? A hodiš kaj več na treninge ?
Treniram zelo malo. Pred državnim prvenstvom za super veterane sem v celi sezono odstrelil okoli 15 serij golobov.
Tehnika streljanja. Kaj lahko poveš v tej smeri ?
Ko streljam, naj bo golobe ali MK, vedno gledam na oba očesa. Sem nekaj časa na levo oko malo zamižal, a sem priprl tudi veko na vodilnem očesu in to ni šlo. Pri golobih vedno kopito stisnem ob telo, da ga čutim in takrat se mi zdi ,da tudi rezultati ne izostanejo.
Kaj pa alkohol in lovske tekme ?
Pred leti se je mnogo več pilo kot danes. Vrhunski strelci niso nikoli uživali alkohola pred ali med tekmo. To sem prakticiral tudi sam in nikoli nisem imel vzroka, da se ob slabem strelu jezim na »2 deci«.
Kje najraje tekmuješ ?
Vsa strelišča so lahka ali pa težka – kakor se odločiš. Nikoli se nisem obremenjeval s tem. Vseeno mi je, ali je golob nizek ali visok, levi ali desni. Enostavno ga ustrelim (smeh). Veliko stvari vpliva na rezultat, lokacija strelišča je med manj pomembnimi.
Vedno hodim z veseljem na tekmo. Tam srečaš prijatelje, s katerimi se pogovoriš in nikoli nam ni dolgčas. Če pa pridejo s streljanjem še dobri rezultati, je pa veselje še toliko večje.
Praktično ni strelišča v okolici Ljubljane, kjer še nisem zmagal. Rad sem imel nočne tekme. To je poseben čar. Zvečer gredo vsi pametni ljudje v posteljo, jaz na tekmo. Oni pametni zjutraj k prvi maši, jaz domov v toplo posteljo.
Vem, da se vseh uspehov ne moreš spomniti. Lahko našteješ vsaj nekatere ?
6x sem osvojil občinsko zlato puščica z zračno puško. Lovskih tekem sem zmagal nič koliko. In pa seveda lanski naslov državnega prvaka v super veteranski kategoriji.
Tako je. Državni prvak 2013 v kategoriji super veteranov !
Med veterani sem bil že 2x prvi v kombinaciji na državnem prvenstvu LZS. Lani sem prišel na najvišjo možno stopničko med super veterani. Pa mi ni bilo lahko. Za primerjavo poglej rezultate veteranov. V naši skupini so bili, generalno gledano, rezultati boljši.
Kaj pa družina. Kako je spremljala tvoj hobi?
Doma nikoli nisem imel problemov zaradi strelstva. Kmalu sem s sabo začel jemati tudi hčerko Karmen in sina Iztoka, ki sta se zelo hitro vpeljala v lovsko strelstvo. Dosegala sta dobre rezultate, Karmen je dosegla celo 4. mesto v ligaškem pokalu. Drugi sin Jaka pa je dobre rezultate dosegal s kratkocevnim orožjem in še danes mu nihče od nas ni kos. Zelo sem ponosen na njihove rezultate.
Vem, da si osvojil vse, kar se da osvojiti v lovskem strelstvu. Kako naprej, želje, cilji…!
Rad streljam. Ne streljam samo za zmago, če pa mi uspe, sem pa v sebi vesel. Zelo si želim, da bi mi zdravje služilo in da se še naprej dobivamo na streliščih in kakšno rečemo.
Tone. Tudi mi vsi ti želimo obilo zdravja in še mnogo zadetih glinastih golobov.
P.S. Ko sem zaprl beležko, je Tone ponovno zaživel – a v drugo smer. Odprl je vrata delavnice in tam je skoraj vse. Samo škofove kape nismo našli v prostoru. Na stružnico dela vse od kuhinjskih valjarjev dalje. Z Jokom se je takoj razgovoril o tisoč in enem navoju, stružnih nožih, brušenju, tehnikah … Za spomin nama je podaril leseni skledici iz črnega javorja in dodal mnogo napotkov o polnjenju nabojev. Vse podatke o smodniku, težah, postopkih in strugarskih korakih navojev je stresal iz glave, kot da jih je ravnokar prebral v knjigi. Tone, res si človek, ki ga je vredno poznati. In spoštovati.
