1 odprto prvenstvo A-Trap lovski stav 2014
Prvo je za vedno prvo
Lovski strelski zanesenjaki so pripravili prvo državno prvenstvo v A trapu lovski stav. Pri pripravi vabila sem jim tudi jaz malo pomagal. Ko je bilo vabilo objavljeno na strelskem portalu «lovci-strelci« sem posedel pred ekranom in razmišljal o tekmi. To bi bilo zame. Ker opravljam tudi tečaje iz te panoge, bi bilo zalo, da naredim kakšen odmeven rezultat in dobim potrdilo o pravilnosti moje šole. Kako to speljati, je bilo pa drugo vprašanje.
Strelske kondicije, predvidevam, imam dovolj. Sem v zadovoljivi formi. Psihično sem stabilen. Iz nočne bom. Tukaj bi znalo biti malo problema. Ma, ko »šmirgla« en problem, če se mi bo vse drugo pokrilo.
V petek sem ob poldan zapustil Dolenjsko in se podal v Gornji grad na trening. Določil sem si, da ustrelim ravno toliko golobov, kot naslednji dan na tekmi.
Organizatorji so postavili še pomožno strelišče, zaradi boljšega pretoka tekmovalcev.
Prvo serijo na »stalnem« strelišču sem ustrelil za spoznavanje golobov. Rezultatu nisem posvečal veliko pozornost. Rabil sem v svoj računalnik v glavi zapisati krajne kote, višino in hitrost golobov. Drugo serijo sem pa ustrelil za rezultat. Z drugim strelom sem popravljal samo 2 goloba.
Pri »montažni« stezi je bil občutek streljanja prav poseben. 10m pred strelcem so bile postavljene bale sena za zaščito stroja. Tudi tukaj sem prvih 25 golobov ustrelil za spoznavanje. Drugo serijo pa za oceno. Nihče mi ni ušel.
Uro in pol pred nastopom nočne izmene sem se podal v Ljubljansko kotlino. Upal sem na blago nočno, a sem se zmotil. Celo noč sem »drgnil« z lokomotivo po Slovenskih tirih. Končal sem ravno pravi čas, da sem z zmerno vožnjo preko Črnivca prispel v Gornji grad. Z žrebom sem si priboril startno številko 5.
Tekmovanje sem pričel na »stalnem« strelišču. Pred postavitvijo svojega telesa na strelsko mesto sem spil 2 požirka prave črne kave, ki sem jo imel shranjeno v termovki in tablico sadne čokolade. Hotel sem svoje telo preslepiti, da ne bo mislilo na utrujenost. Vedno me bega kako bom sprejel in ustrelil prvega goloba. Na tej tekmi sem ga sprejel in ustrelil brezhibno. Le enega sem popravljal z drugim strelom. Prvo 25-ko sem imel vknjiženo na svoj konto.
Na vrsto je prišla prva serija na »montažnem« strelišču. Tukaj mi niti požirek kave ni več pomagal. Prav čutil sem kako me pobira. Na 5 stojišču sem nekje na sredini serije zgrešil goloba. Enostavno sem pri izletu goloba zaspal. »E Pero, takole pa ne boš delal«. Ob menjavi strelskega mesta sem stisnil pest desne roke in si jo z vso močjo primazal na spodnjo čeljust. Pred očmi se mi je dobesedno stemnilo. Če bi se mi to naredilo na nekem drugem javnem kraju, bi se po prijemu take »malice« vrgel na tla, malo pocepetal z nogami in obležal do prihoda rešilca. Takoj po zdravniškem »sestavljanju« bi se napotil do odvetnika in »prasca« tožil za mastne pare.
Tukaj pa moje telo ni hotelo nič drugega, kot malo miru. Še vedno nisem mogel verjeti, da sem tak sadist. Je pa resnica, da ko konca serije nisem več zgrešil goloba.
Ob čakanju na 3 serijo (drugo na stalnem strelišču) sem si iz avta potegnil zložljivi stol. Postavil sem ga ob neki parkirani avto v bližini strelišča, ravno toliko odmaknil, da sem glavo naslonil na vrata. V trenutku sem zaspal. Dremal sem toliko časa, dokler ni začelo pokati. Ob prvem poku sem skočil iz stola in samo še vpiti nisem začel »na juriš, na juriš« tako sem se ustrašil. Še dobro, da je bila ena serija vmes do moje, da sem prišel k sebi.
Tretjo serijo sem pospravil celo in v popolnosti. Samo enega sem popravljal z drugim strelom.
Ko sem za 4 serijo dopolnjeval naboje v žepu strelskega jopiča, sem malo posedel v moji Julki. Takrat sem šele dojel, da je lahko vse skupaj tole vrhunski rezultat. Od 75 vrženih golobov sem zgrešil samo enega. Prisilil sem se v malo meditacijo med možgani in telesom. Mislim, da smo sklenili pakt, da odigramo zadnjo četrtino po najboljših močeh.
Kljub paktu sem na strelski liniji rabil še malo fizične spodbude. Pred vsakim klicem sem se malo po »ploskal« po obrazu, podrgnil z brisačo po rokah, če je bilo potrebno tudi uščipnil samo zato, da sem ostal na max. obratih. Splačalo se je. Ustrelil sem polno serijo. Od polovice serije nisem več razmišljal kateri golob se strelja, oz. koliko jih je še do konca. Enostavno sem samo to imel v mislih, kako naj se postavim, kako naj diham, kam naj gledam in kako ga bom ustrelil.
Ravno pred mano je sodnik prišel ugasniti elektroniko in takrat sem vedel, da je konec serije. Takrat mi je vse padlo dol. Bil sem popolnoma prazen, izpet, iz žet, ali kakor koli rečemo. Samo še usedel sem se lahko.
Potrebno je nekaj napisati o sojenju. Zjutraj pri odprtju tega prvenstva je bilo jasno in glasno povedano, da se strelja na vidnega goloba. Strelci, če se boste prepoznali v tem pisanju, je to vaš problem, ker jaz bom napisal samo videno in nič izmišljenega. Nisem videl vseh napak nas strelcev, a streljali smo večina kot otroci. Strelcu je 4 zatajil golob in ni priletel ven. Strelec je imel pri vsakem klicanju puško v rami, če ravno so, sodniki rekli na vidnega goloba. Drugi strelec je imel puško v rami, ko je bil golob pol metra v vidnem polju. Niti raketni pogon v rokah tega nebi zmogel. Puško so držali ogromno previsoko. Sodniki so Koroško »bradavico« vse skozi spremljali, a namesto, da mu sodnik dodeli opomin se je samo smejal in zmigoval z glavo. In mi kot gledalci tudi. Pa še vedno ne vem ali sodniku, ali »bradavici«. Da ne bo pomote. Tudi jaz sem goljufal, saj sem vedel, da ne bom kaznovan. To ni bila »golaž tekma«. To je bilo »državno prvenstvo« in neka merila je le potrebno spoštovati. Tudi na »fuzbal« tekmi sodnik ne razpravlja s tekmovalcem, ali je bil prekršek ali ne. Sodnik določi prekršek, če pa še »gobca« zaradi tega, dobi pa še rumeni karton. Tukaj bi morala priti do izraza avtoriteta. Če sodnik določi, da je tekmovalec prehitro dvignil puško, ali drži previsoko puško ni nobene debate o tem ali je ali ni. Sodnik je odločil in pika. Saj vem, da jih bom slišal zaradi te kritike, a to je mnenje množice, ki je vse to opazovala iz ozadja. Moje pisanje ni namenjeno samo hvali. Je potrebno napisati tudi konstruktivno kritiko. Mislim, da se vsi strelci strinjamo s tem.
Organizatorju, bi se v imenu vseh strelcev zahvalil za idejo in speljano tekmo. Upam da se drugo leto zopet vidimo.
Ekipno
LD Dobrna 141
LD Dolič 140
LD Remšnik 140
Mladinci
Golob 93
Hlebš 93
Hlupič 88
Super veterani
Slatnar 81
Koprivšek 75
Brezavšek 71
Veterani
Urbančič 98
Aberšek 95
Koncijla 94
Člani
Flis99
Žehelj 98
Hafner 97
{gallery}/Jok/Porocila/2014/Drzavno_A_Trap/{/gallery}
