Archive For The “Poročila s tekem in dogodkov” Category
Prvo je bila ideja. Nato pogovori. In sedaj že 5 leto vrhunsko srečanje.
Letos v malo bolj okrnjeni postavi. Korošci pravijo, da smo jih lani preveč ponižali,zato so imeli letos pomisleke. Seveda je tole zapisano malo v hecu, čeprav je v vsakem hecu nekaj resnice. Pač niso uspeli sestaviti ekipo 10-ih strelcev, da bi se udeležili tega tekmovanja. Oja, nekaj njihovih članov se je vseeno prijavilo na tekmo.
Tudi nekaj Mariborčanov je prišlo.
Na tekmi v spomin na pohorski bataljon sem podoživljal mraz in sneg tistega dne, ko se je sovražnik spravil na borce te enote.
Že ko sem se odpravljal od doma sem slišal ženo kako je jodlala za mano, da sem najbolj neumen »homo sapiens« na celem svetu. Prav zadnja beseda pa je bila: “Srečno se vrni domov!”
Če sem kdaj dal prav ženski (to je bolj izjema kot pravilo), sem ji dal ta dan. Sneg je naletaval kot nor. Če nismo vozili takoj za plužno enoto, se je sneg oprijemal cestišča in delal zastoje. So se pa našli idioti, ki so po prehitevalnem pasu vozili, da se je samo črta naredila mimo Julke. Sploh nisem bil jezen, le »Srečno« sem mu zaželel! (več …)
Nočno streljanje je nekaj posebnega. Že sam ambient, ko je vse okoli tvojega telesa temno, je nekaj posebnega. Na dnevni tekmi med streljanjem slišiš milijon glasov, vidiš vse, tudi tisto, kar nebi smel in te moti. Na nočni tekmi se vidi samo tisto kar osvetlijo močni reflektorji. Še celo tekmovalci med sabo govore šepetaje. Verjetno je to posledica nočnega oprezanja na preži.
Že močno v noč smo parkirali ob lovskem domu nad Celjsko kočo. Ta lokacija mi je zadnje leta močno poznana. Bil je krasen večer. Brez megle in dežja.
V prejšnjem prispevku o tem strelišču sem vam strelcem SD Velka obljubil, da se mi na naslednji tekmi ne bo nikamor mudilo in da bom celi dan visel pri vas.
No pa je prišel ta dan. Jaz nebi bil jaz, če se nebi zopet izgubil ob iskanju strelišča. Sreča v nesreči je ta, da skoraj vedno najdem dobre ljudi, ki mi pomagajo najti izgubljeno pot.
Kdor je bil na tej tekmi je lahko doživel skoraj vse. Mogoče je samo sneg manjkal in vremenska paleta bi bila popolna. Dopoldne je sonce tako močno pritiskalo na zemljo, da bi sparino, zaradi nočnih padavin, lahko prijel. Ko je ura odbila poldan, so se začeli zbirati temni oblaki. Nekaj časa so se vozili okoli strelišča in smo se branili padavin. Ko je prišel vrstni red na nas, smo pa dobili polno porcijo moče. Kot bi nekdo zgoraj odprl veliko pipo. (več …)
Če malo spomin vrnem nazaj, smo streljali že ob vseh mogočih vremenskih pojavih. Se spomnite kakšen sneženi vihar je bil v Doliču na prvi dobrodelni tekmi za Danija. V Braslovčah smo držali vsi strelci šotore, da jih nebi odneslo. Kakšna megla je bila v Dobrni. Vročina nas je spremljala kar na nekaj tekmah preko poletja.
Za Velike Lašče so napovedovali minus 5 stopinj Celzija.
Nekoč sem slišal od zelo izkušenih ljudi tole: »Ni problem zmagati z dobrim rezultatom, vrhunec je slaviti s slabim rezultatom«! Ravno to se mi je zgodilo na tekmi na Šmohorju. Ker kar nekaj časa nisem imel MK puške v rokah sem šel na 2 treninga prosto stoje na srnjaka. O Bog pomagaj. Kaj vse sem ustrelil. Kot neki pripravnik sem streljal že na treningu. Nič kaj lepo popotnico nisem nesel s sabo v soboto na tekmo v Laške hribe. Pravilno sem napisal: v soboto. Zaradi slabega vremena, ki so ga obljubljali v nedeljo, so tekmo prestavili na dan prej, torej v soboto.
Prvo sem se postavil na strelsko stezo za mali kaliber. Bil sem prvi na tem kraju.
Tako, pa je za nami še eno streljanje za pokal 14 divizije. Jaz močno upam, da so se partizani lažje borili z okupatorjem po Štajerskem, kot smo se mi borili z glinastimi golobi v Velenju. To tekmo bi lahko v sledeči sezoni imenovali tudi «Pokal zadetih golobov z drugim strelom«. Nenormalno zadetih golobov je bilo z drugim strelom. Takole na oko bi rekel skoraj polovico.
Imel sem čas opazovati druge strelce pri streljanju. Imeli so-smo neverjetno veliko problemov z golobi. Vedno sem trdil in tudi po tej tekmi trdim, da je to strelišče eno izmed najtežjih lovskih strelišč v Sloveniji.
Letos je strelska sezona dolga. Spomladi si niti v sanjah nebi mislil, da bom zaključeval sezono v Beli krajini. Lani na tekmi v Velikih Laščah sem spoznal mlade fante, ki so se na moje veliko začudenje obnašali na strelišču, kot veliki strelci. Ravno ti strelci so me povabili na njihovo tekmo. Baje so pri njih nekoč že imeli tekme. Ko se je dogajalo menjavanje generacij, so na strelstvo v njihovi LD malo pozabili.
Kako je Pero premagal samega sebe.