Author Archive
Lani se je odvilo še eno državno prvenstvo, kjer sem sodeloval kot sodnik. Organizator me je takoj, ko so dobili zagotovilo, da so dobili v izvedbo to državno poprosil, če bi pomagal pri sodniškem poslu. Obljuba dela dolg, zato sem se na dan državnega prvenstva na bežečega merjasca naslikal pod hribom Gozdnik. Bil sem še pod vtisom sodniškega posla pri državnem za veterane in še starejše člane. Če bi bila večja časovna razlika med tem dvema dogodkoma, me kolegi na drugi tekmi garantirano nebi videli. Sem zelo rad mož beseda, zato sem hotel to obljubo tudi izpeljati.
Zjutraj nas je pozdravila megla. Hotela se je z nami igrati. Nekaj časa je bila zelo gosta. Drugi trenutek jo ni bilo nič in zopet iz začetka. Med meglenimi presledki je še malo deževalo.
Ob odprtju prvenstva so nas pozdravili lovski rogisti.
Velikan po rezultatih in srcu
Zelo dolgo me je mučilo, da bi naredil intervjuje z našimi legendarnimi strelci. Evo, prvega pogovora. Strelec sigurno zaseda vrh našega lovskega strelstva. Bil je lep sončen dan, v zimskem obdobju, a popolnoma brez snega. Z mojo Julko jr. sva pribrzela pred zelo lično urejeno hiško, v eno izmed največjih dolin v Sloveniji. Legenda me je pričakal kot se spodobi. Ob kotlu, kjer se je kuhalo žganje. Tam pa ni bilo ovir, da najin pogovor nebi stekel.
Letos je strelska sezona dolga. Spomladi si niti v sanjah nebi mislil, da bom zaključeval sezono v Beli krajini. Lani na tekmi v Velikih Laščah sem spoznal mlade fante, ki so se na moje veliko začudenje obnašali na strelišču, kot veliki strelci. Ravno ti strelci so me povabili na njihovo tekmo. Baje so pri njih nekoč že imeli tekme. Ko se je dogajalo menjavanje generacij, so na strelstvo v njihovi LD malo pozabili.
Ne vem kje je bila policija in inšpektor takrat, ko je strelec prinesel na strelišče zaprto puško na rami, kot bukovo vejo iz gozda. Mislim, da se njegov mentor v grobu obrača, seveda pod pogojem, da ga ni tako on naučil. In mi imamo jajca ter se pridušamo, zakaj nam zapirajo strelišča. Potrebno se bo pogledati malo v ogledalo.
Dogodilo se je tudi, da sem moral prekiniti serijo in jo ponoviti. V strelskem pravilniku lepo piše, da brez sodniške odobritve ni možno zapustiti strelskega mesta. To bi morali vedeti vsi strelci, ki so do potankosti prebrali pravilnik!
Že na začetku serije je bilo eno strelsko mesto prosto. Dobro. To bomo brez problemov speljali. Po 5 ustreljenem krogu je kar naenkrat zazijala še ena luknja na strelskem mestu. Prekinil sem serijo, da ugotovimo kaj je. Takrat glas za mojim hrbtom zamrmra, da že 2x ni streljal. Imel je zastoj na puški. Oddaljil se je brez , da je kaj povedal. Tabla in zapisnik sta bila tako napačna, da smo morali serijo kar ponoviti.
Še danes ne vem zakaj sem moral jaz kot sodnik tekmovalcem dokazovati in razlagati, kaj govori strelski pravilnik, če pa lepo piše, da mora biti vsak udeleženec seznanjen z njegovo vsebino. A ste kdaj videli nogometnega sodnika, da pred začetkom tekme razlaga potek tekmovanja. Niti pri košarki. A ste kdaj videli sodnika kako Rajmundu razlaga kaj lahko in kaj ne, pa ravno tako strelja. Niti na misel jim ne pride. Če ne streljajo tako kot piše jih diskvalificirajo. Ne, mi smo bolj papeški od papeža. Kaj so počeli celi čas vodje ekipe, da so poslali na državno tiste, ki niso vedeli niti kako se naj obnašajo. Naj začnem v osnovni celici našega strelstva, lovski družini. Kje so strelski. Kakšno izbirno tekmo so imeli in kako so streljali. Poznam primer , ko strelski področne zveze ni pustil, da se izvede finale izbirne tekme po strelskem pravilniku.
In ravno član iz njihove zveze je prvi začel z nastrojenjem proti sodniku. Za bruhat. In njegovi varovanci pridejo na državno nevedni. Pravilnika ne poznajo, kregat se pa znajo. O to pa ja. Za to prvenstvo sem porabil ogromno energije, časa in prevozil kar nekaj kilometrov. Prvo sem pokazal smernice sojenja na tekmi na Pohorju. Tudi v Kočevju sem bil na treningu. Dan pred tekmo na uradnem treningu. Vse to iz čistega veselja do strelstva. Niti evra nisem zahteval. (več …)
Lani se je odvilo še eno državno prvenstvo, kjer sem sodeloval kot sodnik. Organizator me je takoj, ko so dobili zagotovilo, da so dobili v izvedbo to državno poprosil, če bi pomagal pri sodniškem poslu. Obljuba dela dolg, zato sem se na dan državnega prvenstva na bežečega merjasca naslikal pod hribom Gozdnik. Bil sem še pod vtisom sodniškega posla pri državnem za veterane in še starejše člane. Če bi bila večja časovna razlika med tem dvema dogodkoma, me kolegi na drugi tekmi garantirano nebi videli. Sem zelo rad mož beseda, zato sem hotel to obljubo tudi izpeljati.
Zjutraj nas je pozdravila megla. Hotela se je z nami igrati. Nekaj časa je bila zelo gosta. Drugi trenutek jo ni bilo nič in zopet iz začetka. Med meglenimi presledki je še malo deževalo.
Ob odprtju prvenstva so nas pozdravili lovski rogisti.
Velikan po rezultatih in srcu
Zelo dolgo me je mučilo, da bi naredil intervjuje z našimi legendarnimi strelci. Evo, prvega pogovora. Strelec sigurno zaseda vrh našega lovskega strelstva. Bil je lep sončen dan, v zimskem obdobju, a popolnoma brez snega. Z mojo Julko jr. sva pribrzela pred zelo lično urejeno hiško, v eno izmed največjih dolin v Sloveniji. Legenda me je pričakal kot se spodobi. Ob kotlu, kjer se je kuhalo žganje. Tam pa ni bilo ovir, da najin pogovor nebi stekel.
Letos je strelska sezona dolga. Spomladi si niti v sanjah nebi mislil, da bom zaključeval sezono v Beli krajini. Lani na tekmi v Velikih Laščah sem spoznal mlade fante, ki so se na moje veliko začudenje obnašali na strelišču, kot veliki strelci. Ravno ti strelci so me povabili na njihovo tekmo. Baje so pri njih nekoč že imeli tekme. Ko se je dogajalo menjavanje generacij, so na strelstvo v njihovi LD malo pozabili.
Ne vem kje je bila policija in inšpektor takrat, ko je strelec prinesel na strelišče zaprto puško na rami, kot bukovo vejo iz gozda. Mislim, da se njegov mentor v grobu obrača, seveda pod pogojem, da ga ni tako on naučil. In mi imamo jajca ter se pridušamo, zakaj nam zapirajo strelišča. Potrebno se bo pogledati malo v ogledalo.
Dogodilo se je tudi, da sem moral prekiniti serijo in jo ponoviti. V strelskem pravilniku lepo piše, da brez sodniške odobritve ni možno zapustiti strelskega mesta. To bi morali vedeti vsi strelci, ki so do potankosti prebrali pravilnik!
Že na začetku serije je bilo eno strelsko mesto prosto. Dobro. To bomo brez problemov speljali. Po 5 ustreljenem krogu je kar naenkrat zazijala še ena luknja na strelskem mestu. Prekinil sem serijo, da ugotovimo kaj je. Takrat glas za mojim hrbtom zamrmra, da že 2x ni streljal. Imel je zastoj na puški. Oddaljil se je brez , da je kaj povedal. Tabla in zapisnik sta bila tako napačna, da smo morali serijo kar ponoviti.
Še danes ne vem zakaj sem moral jaz kot sodnik tekmovalcem dokazovati in razlagati, kaj govori strelski pravilnik, če pa lepo piše, da mora biti vsak udeleženec seznanjen z njegovo vsebino. A ste kdaj videli nogometnega sodnika, da pred začetkom tekme razlaga potek tekmovanja. Niti pri košarki. A ste kdaj videli sodnika kako Rajmundu razlaga kaj lahko in kaj ne, pa ravno tako strelja. Niti na misel jim ne pride. Če ne streljajo tako kot piše jih diskvalificirajo. Ne, mi smo bolj papeški od papeža. Kaj so počeli celi čas vodje ekipe, da so poslali na državno tiste, ki niso vedeli niti kako se naj obnašajo. Naj začnem v osnovni celici našega strelstva, lovski družini. Kje so strelski. Kakšno izbirno tekmo so imeli in kako so streljali. Poznam primer , ko strelski področne zveze ni pustil, da se izvede finale izbirne tekme po strelskem pravilniku.
In ravno član iz njihove zveze je prvi začel z nastrojenjem proti sodniku. Za bruhat. In njegovi varovanci pridejo na državno nevedni. Pravilnika ne poznajo, kregat se pa znajo. O to pa ja. Za to prvenstvo sem porabil ogromno energije, časa in prevozil kar nekaj kilometrov. Prvo sem pokazal smernice sojenja na tekmi na Pohorju. Tudi v Kočevju sem bil na treningu. Dan pred tekmo na uradnem treningu. Vse to iz čistega veselja do strelstva. Niti evra nisem zahteval. (več …)