Author Archive
V prejšnjem prispevku o tem strelišču sem vam strelcem SD Velka obljubil, da se mi na naslednji tekmi ne bo nikamor mudilo in da bom celi dan visel pri vas.
No pa je prišel ta dan. Jaz nebi bil jaz, če se nebi zopet izgubil ob iskanju strelišča. Sreča v nesreči je ta, da skoraj vedno najdem dobre ljudi, ki mi pomagajo najti izgubljeno pot.
Tako, pa je za nami še eno streljanje za pokal 14 divizije. Jaz močno upam, da so se partizani lažje borili z okupatorjem po Štajerskem, kot smo se mi borili z glinastimi golobi v Velenju. To tekmo bi lahko v sledeči sezoni imenovali tudi «Pokal zadetih golobov z drugim strelom«. Nenormalno zadetih golobov je bilo z drugim strelom. Takole na oko bi rekel skoraj polovico.
Imel sem čas opazovati druge strelce pri streljanju. Imeli so-smo neverjetno veliko problemov z golobi. Vedno sem trdil in tudi po tej tekmi trdim, da je to strelišče eno izmed najtežjih lovskih strelišč v Sloveniji.
Moram kar pohiteti z obiski po streliščih na katerih še nisem tekmoval, če hočem uspeti in odkljukati vse.
Ker se ogromno prevozim po Slovenskih krajih, sem opazil eno posebnost te naše ljubljene dežele. Prepredena je z ogromno številom cest. To je nenormalno. Saj priznam, da jih potrebujemo, a vseeno, kar je preveč je preveč. Tako sem tudi včeraj pri vožnji iz Rogatca proti strelišču v Stopercah zgrešil samo en odcep in že sem se znašel na popolnoma drugem koncu Haloških hribov.
In smo v tistem času, ko je potrebno narediti presek preteklega leta oz. pretekle strelske sezone. Upam da me ne bo Bog »štrafal« če zapišem, da nisem v 18 letih odkar streljam še nobene tekme izpustil zaradi zdravstvenih težav.
Kar nekaj strelišč v preteklem letu nisem obiskal, če ravno sem bil redni gost 15 ali več sezon zapovrstjo.
Ne sprašujte me zakaj sem to naredil. Tako sem se odločil. Tudi letos ne bom obiskal tekem na katerih se strelja, »naslednja vleče«, izjema bodo tista prizorišča, ki jih še nisem tekmoval. Izpustil bom tudi tiste na katerih se nisem dobro počutil. Jih je kar nekaj. (več …)
V prejšnjem prispevku o tem strelišču sem vam strelcem SD Velka obljubil, da se mi na naslednji tekmi ne bo nikamor mudilo in da bom celi dan visel pri vas.
No pa je prišel ta dan. Jaz nebi bil jaz, če se nebi zopet izgubil ob iskanju strelišča. Sreča v nesreči je ta, da skoraj vedno najdem dobre ljudi, ki mi pomagajo najti izgubljeno pot.
Tako, pa je za nami še eno streljanje za pokal 14 divizije. Jaz močno upam, da so se partizani lažje borili z okupatorjem po Štajerskem, kot smo se mi borili z glinastimi golobi v Velenju. To tekmo bi lahko v sledeči sezoni imenovali tudi «Pokal zadetih golobov z drugim strelom«. Nenormalno zadetih golobov je bilo z drugim strelom. Takole na oko bi rekel skoraj polovico.
Imel sem čas opazovati druge strelce pri streljanju. Imeli so-smo neverjetno veliko problemov z golobi. Vedno sem trdil in tudi po tej tekmi trdim, da je to strelišče eno izmed najtežjih lovskih strelišč v Sloveniji.
Moram kar pohiteti z obiski po streliščih na katerih še nisem tekmoval, če hočem uspeti in odkljukati vse.
Ker se ogromno prevozim po Slovenskih krajih, sem opazil eno posebnost te naše ljubljene dežele. Prepredena je z ogromno številom cest. To je nenormalno. Saj priznam, da jih potrebujemo, a vseeno, kar je preveč je preveč. Tako sem tudi včeraj pri vožnji iz Rogatca proti strelišču v Stopercah zgrešil samo en odcep in že sem se znašel na popolnoma drugem koncu Haloških hribov.
In smo v tistem času, ko je potrebno narediti presek preteklega leta oz. pretekle strelske sezone. Upam da me ne bo Bog »štrafal« če zapišem, da nisem v 18 letih odkar streljam še nobene tekme izpustil zaradi zdravstvenih težav.
Kar nekaj strelišč v preteklem letu nisem obiskal, če ravno sem bil redni gost 15 ali več sezon zapovrstjo.
Ne sprašujte me zakaj sem to naredil. Tako sem se odločil. Tudi letos ne bom obiskal tekem na katerih se strelja, »naslednja vleče«, izjema bodo tista prizorišča, ki jih še nisem tekmoval. Izpustil bom tudi tiste na katerih se nisem dobro počutil. Jih je kar nekaj. (več …)