Author Archive
Na dan teme v Dobrni sem imel v planu obiskati še tekmo na Ilovi gori LD Grosuplje. Ker imajo že leta na isti dan tekmo sem do letos vedno prvo odstrelil v Grosupljem in šele nato Dobrno. To nedeljo sem moral v nočno izmeno. Ker je Grosuplje neprimerno bliže Ljubljani kot Dobrna sem letos obrnil ploščo. Prvo Dobrna, nato Grosuplje.
V hribe nad mestom kjer leži znano zdravilišče, sem pribrzel kot prvi izmed tekmovalcev in sem se takoj prijavil za tekmo.

Ekipa Lovske zveze Slovenije je na 8.evropskem prvenstvu v kombinacijskem streljanju na Češkem v kraju Pisek dosegla največji rezultat do sedaj, postali smo Evropski prvaki v streljanju glinastih golobov in dosegli tretje mesto v kombinaciji.
Obveščamo vas, da prirejamo 15. tradicionalno strelsko tekmovanje na glinaste golobe za memorial ”strelcev” LD Kapla. Tekmovanje bo v nedeljo, 26. 7. 2015 od 9.00 ure dalje, pri lovski koči na Kapli.
V prejšnjem volilnem obdobju sem bil predsednik UO v naši krajevni skupnosti, zato vem kako so pomembne vezi med obema organizacijama.
Še predno sem se pripeljal na tekmo na Rinko sem bil slabe volje. Pozabil sem doma foto aparat. Počutil sem se kot bi šel na ohcet brez moškega spolnega organa.
Tekmovalo se je v kombinaciji. 10 strelov ob fiksnem kolu na srnjaka z MK in 10 strelov na tarčo pujsa prosto stoje, tudi z MK puško. Pri golobih so ti vpisali 15 okenčkov z 1 ali 0.
Po letu je zopet prišel čas, da sem iz varnostne omare vzel moj Brno2 v MK kalibru. Ta puška v omari počiva in sanja pretekle dogodke. Svoje obdobje je bila zelo«boga«. Strelski »prijatelji« so se nad njo znesli z železom. Uničili so ji izhodni navoj oz. korak. Po strokovni operaciji (krajšanju cevi) je zaživela svoje drugo življenje. Bila je celo državna prvakinja na gospoda bežečega merjasca. Ker je trenutno brez optike jo uporabljam 1x letno, na strelski tekmi za pokal občine Mislinja. Za ta pokal tekmujejo LD in SD ki domujejo v tej občini. Tega strelskega tekmovanja je več vrst.
Sedim pred računalnikom in tuhtam, kaj naj napišem. Vedno do sedaj opisano njihovo tekmo, sem začel z dežjem ali vročino. Letos za čas tekme ni bilo niti moče niti vročine. Res, da je po noči zalivalo njihovo območje, da se nam je ruša udirala pod nogami. Na strelišču za golobe je po bregu nekam čudno vlekel piš, da nam je jemal linijo leta goloba .Kot bi se po 25m naveličal leteti in je kar nenadoma začel padati proti tlom. Zelo veliko tekmovalcev je imelo s tem velike probleme. Še največ Matjaž. Zgrešil je skoraj polovico golobov. Ko je mimo ustrelil tudi zadnjega goloba so dobesedno pritekli k njemu starejši strelci iz njegovega bazena (posavskega) in ga začeli tolažiti.
Spomini na tekmo omenjene LD segajo v davna leta prejšnjega stoletja. Takrat sem ravno pričel s streljanjem. Spoprijateljil sem se z domačimi strelci in povabili so me na tekmo. V tistih časih je bila Slovenija zelo slabo pokrita s signali za mobilno telefonijo. Zjutraj se pripeljem v Slovenj Gradec. Hočem poklicati prijatelje, da gremo skupaj na tekmo. Mrk. Ni signala. Kaj pa sedaj. Prvega ki sem uspel ustaviti in mu razložiti, kam bi rad prišel, mi je pokazal smer. Smer je bila že prava, a okoli riti v žep. Namesto par km na strelišče sem se vozil 2 uri v hribe. Nikjer žive duše, da mi potrdi, da sem na pravi poti.
Lenoba- lenoba, zvest ti bom do groba.
Tega strelišča še nisem imel odkljukanega v moji beležki. Vedel sem, da bom zjutraj stal na strelski liniji tega strelišča in klatil golobe. Nisem pa vedel, da bom imel toliko problemov, da najdem to strelišče. Do Grobelnega sem prišel brez problemov. Pri železniški postaji sem zgrešil samo en ovinek in sem prišel zopet na cesto ki vodi na Planino. Nekaj časa sem se vozil po njej. Ker le ni hotelo biti tega strelišča sem ustavil pri neki kmetiji in povprašal kje naj najdem pot. Dejal je, da sem že skoraj tam.
Ob zapustitvi strelišča Log Šentvid, sem se podal na dolgo pot na strelišče, ki domuje na Ptujski gori. Pred sabo sem imel avto, ki je spoznal pot. Je pa ta avto imel eno napako. Bil je zelo poskočen. Ko je dečko pritisnil na plin, je moj stric hotel odpreti vrata, da bi šel lulat, ker je mislil, da moja Julka stoji na mestu.
Ob prihodu je bila tekma že v polnem teku. Seveda ne morem preko sebe, vzamem foto skrinjico v roke, ter začnem »šnofati« po strelišču. Vso svojo pozornost sem usmeril v golobe. Streljali so iz športnega stojišča, se ve, da vsi strelci športni stav.

Na dan teme v Dobrni sem imel v planu obiskati še tekmo na Ilovi gori LD Grosuplje. Ker imajo že leta na isti dan tekmo sem do letos vedno prvo odstrelil v Grosupljem in šele nato Dobrno. To nedeljo sem moral v nočno izmeno. Ker je Grosuplje neprimerno bliže Ljubljani kot Dobrna sem letos obrnil ploščo. Prvo Dobrna, nato Grosuplje.
V hribe nad mestom kjer leži znano zdravilišče, sem pribrzel kot prvi izmed tekmovalcev in sem se takoj prijavil za tekmo.
Obveščamo vas, da prirejamo 15. tradicionalno strelsko tekmovanje na glinaste golobe za memorial ”strelcev” LD Kapla. Tekmovanje bo v nedeljo, 26. 7. 2015 od 9.00 ure dalje, pri lovski koči na Kapli.
V prejšnjem volilnem obdobju sem bil predsednik UO v naši krajevni skupnosti, zato vem kako so pomembne vezi med obema organizacijama.
Še predno sem se pripeljal na tekmo na Rinko sem bil slabe volje. Pozabil sem doma foto aparat. Počutil sem se kot bi šel na ohcet brez moškega spolnega organa.
Tekmovalo se je v kombinaciji. 10 strelov ob fiksnem kolu na srnjaka z MK in 10 strelov na tarčo pujsa prosto stoje, tudi z MK puško. Pri golobih so ti vpisali 15 okenčkov z 1 ali 0.
Po letu je zopet prišel čas, da sem iz varnostne omare vzel moj Brno2 v MK kalibru. Ta puška v omari počiva in sanja pretekle dogodke. Svoje obdobje je bila zelo«boga«. Strelski »prijatelji« so se nad njo znesli z železom. Uničili so ji izhodni navoj oz. korak. Po strokovni operaciji (krajšanju cevi) je zaživela svoje drugo življenje. Bila je celo državna prvakinja na gospoda bežečega merjasca. Ker je trenutno brez optike jo uporabljam 1x letno, na strelski tekmi za pokal občine Mislinja. Za ta pokal tekmujejo LD in SD ki domujejo v tej občini. Tega strelskega tekmovanja je več vrst.
Sedim pred računalnikom in tuhtam, kaj naj napišem. Vedno do sedaj opisano njihovo tekmo, sem začel z dežjem ali vročino. Letos za čas tekme ni bilo niti moče niti vročine. Res, da je po noči zalivalo njihovo območje, da se nam je ruša udirala pod nogami. Na strelišču za golobe je po bregu nekam čudno vlekel piš, da nam je jemal linijo leta goloba .Kot bi se po 25m naveličal leteti in je kar nenadoma začel padati proti tlom. Zelo veliko tekmovalcev je imelo s tem velike probleme. Še največ Matjaž. Zgrešil je skoraj polovico golobov. Ko je mimo ustrelil tudi zadnjega goloba so dobesedno pritekli k njemu starejši strelci iz njegovega bazena (posavskega) in ga začeli tolažiti.
Spomini na tekmo omenjene LD segajo v davna leta prejšnjega stoletja. Takrat sem ravno pričel s streljanjem. Spoprijateljil sem se z domačimi strelci in povabili so me na tekmo. V tistih časih je bila Slovenija zelo slabo pokrita s signali za mobilno telefonijo. Zjutraj se pripeljem v Slovenj Gradec. Hočem poklicati prijatelje, da gremo skupaj na tekmo. Mrk. Ni signala. Kaj pa sedaj. Prvega ki sem uspel ustaviti in mu razložiti, kam bi rad prišel, mi je pokazal smer. Smer je bila že prava, a okoli riti v žep. Namesto par km na strelišče sem se vozil 2 uri v hribe. Nikjer žive duše, da mi potrdi, da sem na pravi poti.
Lenoba- lenoba, zvest ti bom do groba.
Tega strelišča še nisem imel odkljukanega v moji beležki. Vedel sem, da bom zjutraj stal na strelski liniji tega strelišča in klatil golobe. Nisem pa vedel, da bom imel toliko problemov, da najdem to strelišče. Do Grobelnega sem prišel brez problemov. Pri železniški postaji sem zgrešil samo en ovinek in sem prišel zopet na cesto ki vodi na Planino. Nekaj časa sem se vozil po njej. Ker le ni hotelo biti tega strelišča sem ustavil pri neki kmetiji in povprašal kje naj najdem pot. Dejal je, da sem že skoraj tam.
Ob zapustitvi strelišča Log Šentvid, sem se podal na dolgo pot na strelišče, ki domuje na Ptujski gori. Pred sabo sem imel avto, ki je spoznal pot. Je pa ta avto imel eno napako. Bil je zelo poskočen. Ko je dečko pritisnil na plin, je moj stric hotel odpreti vrata, da bi šel lulat, ker je mislil, da moja Julka stoji na mestu.
Ob prihodu je bila tekma že v polnem teku. Seveda ne morem preko sebe, vzamem foto skrinjico v roke, ter začnem »šnofati« po strelišču. Vso svojo pozornost sem usmeril v golobe. Streljali so iz športnega stojišča, se ve, da vsi strelci športni stav.
Nikoli nikdar si nisem mislil, da me bo moja Julka vozila tako daleč na tekmo. Apače. Niti na zemljevidu Slovenije ga nebi znal pokazati. V nedeljo sem pa tam streljal. Še dobro, da je z mano šel Andrej, ki je imel tako skrinjico s sabo, ki kaže pot. Med potjo sem se domislil, da imamo ravno v tem mestu neko daljno žlahto. Takoj smo preko mobilne telefonije vzpostavili kontakt.