Bukov list, Šmohor 2012

Torek. Ura je 4 zjutraj.

V službi sedim na vlečnem vozilu (mašini) in čakam, da mi prometnik postavi izvoz iz Ljubljanske postaje. Za mano je kača tovornih vagonov in 1800 ton tovora. Zgledi so slabi, saj je zapora enega tira proti primorski natančneje Verd – Logatec.

Ko se naredi špica potniških vlakov, kar jutro vsekakor je, takrat tovorni vlaki čakajo prosto pot za vsemi prednostnimi vlaki. Pa sem vzel v roke papir in začel pisati tole, kar boste v nadaljevanju prebrali.

Za mano je pester strelski vikend. V soboto popoldne sem obiskal trening na Šmohorju in na Ilovi gori. Bolj sem bil zadovoljen s treningom v LD Grosuplje, saj se tam strelja lovski stav iz lovskega stojišča. Na Šmohorju sem se matral streljati lovski stav iz športnega stojišča. Tudi razlika v hitrosti izleta goloba je bila očitna. Tako da sem nedeljo pričakoval z mešanimi občutki.

V nedeljo zjutraj sem se že na vse zgodaj zjutraj podal na fronto. Prvo sem obiskal tekmo za »Bukov list« v LD Grosuplje na prekrasnem strelišču na Ilovi gori. Ker sem bil prvi med tekmovalci, smo še vsi zaspani oz. matasti prav po lahko začenjali jutranji pogovor. V eni izmed tem sem tudi zvedel, da v tem delu Slovenije obstaja društvo za boj proti komarjem. Ne vem, če bom vse prav napisal, ker je ta tema prišla za mano šele čez nekaj časa in to takrat ko sem, če ravno sem imel slušalke na ušesih, slišal ta frdamani »bzzzzzzzzzzzz«. Baje to društvo gre in pošprica vse mlake na svojem področju z nekakšno bakterijo in ta snov razžira ličinke komarjev. Čez dva dni pa sončna svetloba razkroji to bakterijo in ni več nevarna za naravo.

Sončna svetloba pa ni jeb…a samo komarje, ampak tudi moj vid. Na 4 lovske tarče sem ustrelil 181. Najraje bi se opravičil svoji MK puški, da sem ji naredil takšno sramoto. Ampak saj veste kako pravijo naši južni bratje:«Posle jeb..ja nema kajanja.«

Al zaprmej kakuš sem tudi prvega goloba zgrešil. Ne vem kolikokrat se mi je to že zgodilo. Od 25 golobov jih 24 zadanem s prvim strelom, enega pa z obema zgrešim. Vse to je zadostovalo za 2. mesto na tej tekmi.

In že sva z Julko brnela po avtocesti proti Celju in dalje do Laškega, ter grizla v Šmohorski hrib. Po prijavi sem se prvo odpravil na MK. Moram priznati, da sem se kar lepo tresel. Moja stara mama bi rekla, da bi bil ravno pravšnji za krofe posipat. V končni fazi pa ni bilo tako hudo. 85 krogov je sodnik napisala na prijavni listek.

Ha! Bežeči pujs pa je poglavje zase. Ko sem ga na suho treniral, sem vedno zadel 10- ko. Ko sem pa streljal s pravo municijo, tako ki poči in smrtonosna kroglica odleti iz cevi, sem se pa malo »uliu«, kot bi rekli stari ljudje. Sem pa izkoristil celo tarčo, ne tako kot nekateri, ki porabijo samo prostor v desetki. Seštevek tega posla je bilo 80.

Me pa niti približno ni vleklo na golobe. Kar malo sem se pogovarjal, malo meditiral, malo senco iskal, malo poslušal te naše čenče, kakšno smo rekli tudi resno o problemih v strelstvu. Ujel sem čisto zadnjo serijo pri golobih. Saj v končni fazi ne bi bil nič jezen, če še te nebi. Do 12. sem zgrešil 4. V glavi sem sklenil, da ko zgrešim še enega, puško razstavim, jo pospravil v kovček in grem domov. Verjetno je to puška začutila in je nadalje kar sama iskala te leteče predmete v zraku. Res da največkrat z drugim strelom, a 16 golob sem potegnil iz te serije. Uvrstil sem se na 3. mesto med člani.

Sem se pa zopet nasmejal ekipi iz Braslovč. Po hribu navzdol so debatirali samo z rokami. »Kva pa spet mate?«: sem vprašal. Pa je starejši brat malo popenil. »Ma dej nehi, Sašotu se je spet je…o. Tako je streljal kot bi muharil.«: mi je odgovoril. Če znaš prisluhniti debati nam res ni nikoli dolgčas na strelskih tekmah.

Rezultati LD Rečica pri Laškem:

{gallery}/Pero/Porocila/2012/Smohor2012/{/gallery}

skrbnik