Nedeljsko drugo dejanje
Jebemti veter
Moja Julka je brzela kot hudič po asfaltni prevleki proti Savinski dolini. Samo tam, kjer sem predvideval da stojijo radarji sem hitrost spustil pod dovoljeno mejo hitrosti. Sicer pa nisem nič rabil gledati na brzinomer na armaturni plošči. Samo strica sem pogledal pa sem vedel koliko vozim. Če je začel govoriti je bil znak, da gre prepočasi. Če je samo dihal globoko, je bila hitrost prava. Če je bil pa pepelnato bled, sem moral plin pri Julki odpustiti, ker je bilo že nevarno, da se moje prevozno sredstvo začne dvigovati.
Že med potjo iz Dobrne proti Trojni sem na drevesih opazil, da se zeleni listi nekam čudno zvijajo, kot da bi zelo pihalo.
Ker sem imel v planu, da to nedeljo obiščem še eno tekmo, sem takoj pristopil k delu in zamenjal denar za tekmovalni list pri prijavni mizi.
Ta list sem oddal na MK strelišču in čakal sigurno 2 uri, da sem prišel na vrsto, toliko tekmovalcev so imeli. Med tem sem organizatorju malo pomagal pri ocenjevanju in veliko gobcal z znanimi obrazi.
Z Rajkom sva bila soseda na strelskem mestu. Ker imajo strelišče tako narejeno, da se ob naslonu na fiksni kol pri srnjaku, lahko zamaja tudi sosedov »fiksni kol« sem z njim sklenil pakt o »ne tresenju« kola. Ko je Rajko streljal sem jaz počival in obratno. Pa bi bilo bolje da bi cele 4 tarče počival, saj z nobeno tarčo nisem bil zadovoljen. 185 krogov je bilo 5-6 krogov manj od pričakovanja. Do te nedelje sem delal poizkus z MK streljanjem. Kakšen je ta poizkus vam opišem v naslednjem prispevku.
Zraven prijave je bil tudi bon za hrano. Ker je tako lepo dišalo po placu okoli kuhinje, sem ga med streljanjem na MK in golobi unovčil za krožnik pečenih dobrot.
Ker se je streljal lovski stav na golobih, sem za prvi in drugi strel vzel enake naboje. V zavetrju pri lovski koči sem pozabil na veter, ki se je nakazoval med potjo iz Dobrne. Še predno sem prišel do strelišča za golobe, ki se nahaja na vzpetini nad lovsko kočo sem videl da veter hoče odtrgati označevalni trak za strelišče in varnostno cono. Pihalo je v izmenah. Nekaj trenutkov, kot pobesnelo in nato zmerno.
Prav lepo in brez pretresov je šlo do 10 goloba. Takrat se je veter spremenil v orkan. Stal sem ravno na 5 stojišču za katerem se na desni strani strmo spušča »ravnina« v dolino. Tako je pihalo, da je zvočnike prevračalo. Golobi so kar sami začeli leteti ven iz bunkerja. Tam kjer bi v normalnih razmerah začeli pristajati jih je še vedno dvigovalo zaradi vetra. Na desni strani strelišča so imeli elektroniko »zavito« v karton. Vse skupaj je dvignilo za ped v zrak. Karton je šel po dolini, kot bi streljal za njim. Enostavno nismo mogli stati na stojiščih. Seveda smo nadaljevali streljanje. Garantirano je bilo polovica zgrešenih golobov v tem času na račun vetra.
Zgrešil sem 2 goloba in bil jezen kot pajek, ko mu že ujeta muha v mrežo uide.
Glede organizacije te tekme je brez veze zgubljati čas in besede. Dekletom in fantom se vidi, da dajo ogromno svojega prostega časa za strelstvo.
Bravo. Samo tako naprej.
{gallery}/MLikar/2014/Porocila/Dobrna/{/gallery}
