Kjer se pravljice končajo, se začne tu zemeljsko življenje.
Prvi del..
Dobrodelnost. Ja, dokler jo kažejo po televiziji. Te za trenutek stisne v prsih, pa premakneš kanal in pozabiš.
Za mene so bili vedno dobro delneži tisti ki darujejo kri. To so posebni ljudje in jim samo zaploskam. Samo, če bi vsi samo darovali življenjsko tekočino in nič drugega, bi bilo naše življenje prazno. Sam nisem nikoli premogel moči in se ulegel na stol za odvzem krvi .Sem nekako v sebi čakal, da pride moj čas.
Ko me je Jože dregnil v male možgane z Danijevo tragedijo sem takoj dobil idejo. Planil sem z vsem srcem in telesom k uresničevanju ideje o tekmi katere izkupiček bo šel v roke pomoči potrebnem strelcu in prijatelju.
Ampak butl kot butl sem najprej poskrbel za malico. Pri »strelcih Šmarnce« sem dobil odobrena finančna sredstva za nakup 100 klobas. Pri Taubeju je vse to padlo na plodna tla in njegove malo prekajene klobase so bile na red za uporabo. Pri domačih deklicah sem »nafehtal« 100 mafinov za sladico pri malici. 15 kg kruha gre na Bogdanov brezplačni konto. In kje dobiti prostor za izvedbo tekme. Že v osnutku, ki se je rodil v glavi, sem predvideval, da bi bilo to nekje v bližini Koroške, kjer je Dani doma. Samo zinil sem pri Francu in že je bilo glede tega urejeno pri LD Dolič.
Kaj pa golobi? Ker Dani večkrat zastopa Koroško zvezo na raznoraznih tekmovanjih, mi je kliknilo, da pokličem Markota, mu malo na dušo pihnem, če bi se dalo kaj dobiti. »Za golobe 150€«. Bogovsko. Malo sem šnofal pri Davorinu kako kaj stoji z golobih in če bi se dalo….saj veš…lej ni denarja……dobrodelno…….za Danija…….vse gre za popravilo hiše…
»Ma dej nehaj težit! Če jih dobiš kje ceneje kot pri meni, ki ti jih dam 10 paketov zastonj, jih kar vzemi!«. O malora. Imel sem ga za največjega skopuha, pa mi naredi takole štalo. Sedaj moram generalno spremeniti mišljenje o njem.
Forum lov je ponudil izdelavo zahval in priznanj za tekmo. Vito je obljubil svojo zlato rokico za pisanje na te plakete.
Štefan je prispeval sliko za podpis vseh tekmovalcev, katero se izroči Daniju za spomin. Pri pokalih za ekipe sem izprosil nižjo ceno. Franc je prispeval svojo deklico (beri ženo) za v kuhinjo, Maja, Ivan, Marijan, Jok, Franc, Jože in še sem najbrž kakšnega pozabil, ki je obljubil, da sodeluje pri tem projektu. Skratka ekipa za dobitno kombinacijo. Še določili smo datum in vse je bilo »parajt«.
Ja, skoraj vse. Narava se je poigrala z Danijem in kot da bi se hotela igrati tudi z nami.
E, narava muhasta, tukaj si pa v temo brcnila. Kot da je pol metra snega neka ovira za trmaste Slovenske jagre. Pa ne samo pol metra, še zasipalo nas je kot hudič. Dolenjčki smo se pripeljali 180 km do Doliča in če ne gre drugače, bomo šli pa peš na hrib. Moker na zunaj od snega in znotraj od potu, sem bentil nad to Koroško ravnino pokonci postavljeno, a vseeno pregrizel do koče.
Že se je razvijala debata, da vse skupaj nima smisla in da nas je najbrž narava premagala, ko so začeli kapati v toplo sobo prvi strelci. Ti so nam dali zagona in takoj so stekle aktivnosti, da se strelišče odpre. Lopate so zapele in prav kmalu so prvi golobi poleteli v zasneženo pokrajino. Tam pa tam smo morali kakšnega goloba ponoviti, ker se enostavno ni videlo izleta, zaradi nične vidljivosti. V »parkle« nas je zeblo in členki na rokah so bili rdeči in trdi, a pokalo je vseeno.
Kdor je v soboto streljal, mu bo za vse večne čase ostalo shranjeno v malih možganih pod rubriko »saj ni res pa je«.
Po 13 uri je Jože pripeljal Danija na strelišče. Bog se usmili. Že tako je v mladosti pozabil rasti v višino, a tako skrušeno osebo res nisem pričakoval. Samo bunda in hlače so hodili po strelišču. Ob stisku roke sem začutil, da ta dečko res preživlja hude čase. Saj se je smejal, samo ne tako kot nekoč. Kotički ustnic niso bili obrnjeni navzgor, ampak povešeni navzdol. Učki so bili postavljeni globoko in vseskozi solzni.
Na sliko se je podpisalo 52 tekmovalcev. Vsi niso streljali, ampak so preko posrednikov prispevali denar. Samo Dušan je malo telefon v roke prijel in je prijavil 4 lovske družine. Zaradi takih, ki so v soboto prišli na to tekmo se bo mogoče Daniju le pokazalo malo svetlobe na koncu tunela.
Malo pred koncem tekmovanja je bila podana ideja, da se zaradi vremenskih razmer tekma ponovi. Jaz verjamem, da jih zaradi snega veliko ni prišlo, čeravno so imeli v planu, saj so bilo vremenske razmere res ubijalske. Tekma se ponovi 05.01.2013, to je prvo soboto v mesecu januarju 2013.
Sedaj pa še tisto, zaradi katerega smo naredili to tekmo. Ko smo na koncu prešteli ves denar ga je bilo 1050€. Imel sem to čast, da sem ga lahko izročil Daniju. Tega stiska rok in pogleda ne bom nikoli pozabil. Dani, če me nebi bilo sram pred temi klenimi jagri, bi tudi jaz spustil solzo sreče ob spoznanju, da smo ti vsaj malo pomagali prebroditi zares nezavidljivo situacijo.
{gallery}/Alfonz/porocila/Dani/{/gallery}
