Gornji Grad 2012
V Gornjem Gradu se je v nedeljo, 24.06. pod okriljem LZS odvijalo državno prvenstvo v lovski kombinaciji. To je za večino lovskih strelcev najpomembnejša tekma v sezoni. Na tej tekmi se zbere »jagodni izbor« slovenskih strelcev, ki z več ali manj uspeha poskušajo najti svoje mesto v množici kvalitetnih strelcev.
Sobotni trening je za marsikaterega strelca pomenil razočaranje nad svojimi strelskimi sposobnostmi. Tudi zame. Nič se ni dogajalo tako, kot bi si želel. Kompak sem občudoval kot deveto čudo, trap je bil prehiter, krogla nemirna. V nedeljo zjutraj je poleg glave protestiral še želodec in tudi prijazna natakarica z borovničkami ni mogla pregnati potresa iz mojega želodca in rok.
N
a lepo urejenem strelišču se je po uvodnem pozdravu organizatorja in predstavnika LZS tekmovanje začelo točno ob 9. uri. Razdeljeni smo bili v tri skupine, vsaka je začela tekmovanje v drugi disciplini.
Na tekmi – kakor pravi moj strelski mentor – zadeneš toliko, kolikor treniraš. In ker dolenjci nimamo nobenega kompak strelišča v bližini, je bil rezultat temu primeren. Bil sem rahlo razočaran, saj sem grešil predvsem na tistih golobih, ki mi v soboto niso delali težav.
Na strelišču za trap sem ugibal, če glavnemu sodniku piščalka sploh dela. Res je užitek opazovati tako množico strelcev, ki obvladajo svoje orožje in drobijo
golobe kot za stavo. Se pa tudi na državnem prvenstvu zgodi, da strelec ni prepričan, kakšen je lovski položaj, ampak drži puško nekje vmes med lovskim in športnim položajem. Začuda glavni sodnik tega ni opazil in je reagiral šele po opozorilu opazovalcev. Tudi obnašanje na strelnem mestu marsikateremu strelcu ni bilo v ponos in malo sem pogrešal strožjega sodnika, ki bi najbolj srboritim in neučakanim tekmovalcem izrekel opomin ali jih kaznoval z odvzemom zadetka. Navsezadnje je bilo to državno prvenstvo in ne neka vaška »golaž« tekma.
Tekmovanje je skoraj do polovice potekalo gladko. Takrat so se začele težave na strelišču za trap. Čedalje več glinastih golobov se je drobilo pri izletu iz bunkerja. Marsikateri strelec je po treh ali štirih zaporedno zdrobljenih golobih izgubil koncentracijo in nato naredil napako. Organizator je 
po pregledu golobov ugotovil, da je nekaj golobov tovarniško nepopolnih in je to verjetno vzrok za težave. Vendar tudi prebiranje in odstranjevanje takih golobov ni pomagalo – še vedno so se pri izletu drobili in to čedalje bolj. Po ponovnem pregledu naprave za izmet golobov pa so ugotovili, da je poškodovana posoda, v katero zdrsne golob pred izmetom. Popraviti se je ni dalo in nadaljevalo se je precej počasneje zaradi ročnega upravljanja naprave.
Že kmalu po začetku smo ugotovili, da bo streljanje z risanico trajalo najdlje, saj so bila le štiri strelna mesta, na kompaku in trapu pa po šest. Organizator je ves čas na oglasni deski obveščal tekmovalce o zadnjih rezultatih, tako da je bila gneča pred tablo kar precejšnja. Je pa bilo do konca zanimivo, saj je bilo možno na krogli doseči 200 točk (1/2 vseh možnih) in rezultati zadnje skupine so povzročili kar nekaj sprememb v končni razvrstitvi. Ne sicer čisto na vrhu, ampak med prvih 20.
Iz kuhinje je že nekaj časa prijetno dišalo in težko sem se prisili, da najprej odstrelim vse tri discipline in šele nato začnem razvajati burbončice. Kakor se je tekmovanje bližalo koncu, tako je tudi napetost popuščala (vsaj pri večini) in začutila se je rahla utrujenost, posledica dvodnevnih aktivnosti, napetosti in živčnosti.
Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad je potekala v prijetnem vzdušju. Škoda je le, da je veliko tekmovalcev odšlo domov pred uradnim zaključkom. Po kratkem druženju in obljubah, da se kmalu spet »usekamo« na kakšnem treningu ali tekmi, smo se podali domov v cvičkovo deželo.
Ker sem letos s štartno številko 29 pristal na 29. mestu upam, da bom imel naslednje leto številko manjšo od 20. Če ukinejo kompak, bom pa na konju.
{gallery}/Jok/Porocila/2012/2012_06_24_Drzavno_prvenstvo_Gornji_Grad/{/gallery}
