Kaj je hmeljarska kobula? Ne vem.
Vem pa kaj je vročina v Braslovčah.
Spet jih bom poslušal od lovcev iz Braslovč »Pero, kaj pišeš bedarije da nimamo lepega vremena. Ti samo poglej v nebo in če najdeš kakšen oblaček, ti dam za pivo«. Ja res ni bilo niti sledu o kakšni beli tvorbi na nebu. Še celo »raplani« preko Braslovškega ozemlja niso puščali bele sledi za sabo. Je pa res da je moral Dušan po tem monologu takoj na pivo, ker bi drugače dehidriral od vročine.
Bilo je pasje vroče. Ma kaj pasje. Svinsko je pripekalo. Sem se pa prvič zbal za mojo Julko. V prtljažnem prostoru sem imel v prenosnem zaboju municijo za šrotarico. V avtu je kazalo blizu 40 stopinj. Strah pa je izhajal iz tega, da nebi zaradi vročine vse to razneslo.
Dovolj heca in preidem k resnim zadevam, kar tekma za hmeljarsko kobuko vsekakor je. To govorim v imenu organizatorja. Tukaj res ni praktično ene stvari, ki bi jo zapisal v minus. Še celo fižolova solata je imela nenormalno dober okus. Kaj so vse umešali v njo mi niso zaupali. Ker sem se veliko vozil po savinski dolini sem opazil, da namesto hmelja sedaj sadijo fižol in mislim da je še nekaj ostankov hmelja v zemlji in je fižol vse to potegnil v sebe in sedaj je okus božanski.
Sem bil pa izredno presenečen pri prijavi. Najprej sem se prijavil pokalno. 15€ z malico. Normalna cena. Ker sem pa zadnje pisanje o tej tekmi omenjal Braslovške grofe in en golob en evro, so za letos izbrali neverjetno posrečeno kombinacijo za nagradno tekmovanje. Pri prvi prijavi si plačal 10 golobov-5€, drugo prijavo 10 golobov-10€, tretjo prijavo 10 golobov-15€.
Takoj prvo prijavo sem ustrelil 10 golobov. Ker se mi je zdelo izredno fer do tekmovalcev, kar sem organizatorju tudi povedal, sem se prijavil še enkrat. Res da nisem mogel rezultata več popraviti, a sem to dal za to posrečeno kombinacijo pri prijavi.
Se je pa tekmovalo na nož. Pokalno so bile 4-15ke. Ker sta Miha in Jože zapustila prizorišče še pred finalom, sta se za zmago udarila Franci in Dušan. Streljalo se je celo serijo. Imel sem to čast da sem bil za sodnika. Samo naslednjič si to čast lahko zatakneta za ušesa. Niti enkrat mi ni bilo potrebno piskati. Samo stažiral sem. Da smo dobili zmagovalca, je bil potreben »shot off«. Opravila sta celi krog z zadetimi golobi. Pri 7 golobu Franci zadene. Dušan se pripravi in takrat stopi na sceno lokalni »Arni Hodalič« in prične s slikanjem. Puška in telo sta mu vidno zatrepetala in ga je lepo zgrešil. »Dušan, ni lahko biti zvezda«.
Pri nagradnem tekmovanju je bilo 8 desetk. Razdelili smo se v dve seriji po 4 tekmovalci. Tudi tukaj je bilo potrebno razstreljevanje, da smo dobili končno razvrstitev. Najdalje sta se dajala koroška petelina Simon in Pero. Nad njima je celo agregat obupal in je na lepem utihnil. Saj potem, ko so mu dolili življenjsko tekočino, je spet veselo delal.
Rezultati so bili pa sledeči: Bogdan, Dušan, Simon, Pero, Franci, Pero, Vili, Sašo.
Ja, Braslovški gospodje (nič več grofje) še se vidimo, ker imam izredno rad dobro organizirane tekme.
{gallery}/Alfonz/porocila/Braslovce2/{/gallery}
