Ko se imamo luštn,enkratno in nepozabno
Da bi se v teh časih dobilo kaj zastonj. Sanjaj. A Dolenjčki smo dosanjali in zastonj streljali kompak. Pa ne samo streljali. Pili in jedli smo, kot bi cerkev prodali (pa ne na Mariborskem koncu). A lepo po vrsti.
Franci (Ferenc) je začel oznanjati, da njegov bratec (in birmanski boter) pripravlja tekmo, ki se bo imenovala »vse zastonj«.
»Mh-mh-ja-ja, zastonj«. Ker poznam Ferenca kot veseljaka in Tončija kot še večjega veseljaka, sem vse to vzel z veliko rezerve.
A je na zaključni tekmi lige Forum lov Ferenc prosil za besedo in to na veliki zvon oznanil vsem prisotnim in jih povabil na njivo koruze okoli katere bo stala Davežova mašinerija za izmet golobov.
Še vedno sem hodil okoli koledarja in gledal, če se ni slučajno pri njih doma prvi april premaknil ob koncu meseca.
»Pa pridi, pa pridi, pa pridi.« Pa ni bilo miru.
»Dobro«. Saj ni tako daleč iz Trebnjega in grem pogledat. Res, da sem bil prej na tekmi v Ilovi gori, a sem še vedno imel nekaj tekmovalne krvi v sebi in bi jo rad spustil po njivi s koruzo.
Ko sem se pripeljal preko »puklna« na njihovo domačijo, sem mislil da sem prišel na gasilsko veselico v starih časih. Vse polno avtomobilov, peklo se je, pilo pa streljalo. Mama je hodila na okoli in samo milo gledala, kaj se dogaja z delom njenih rok. Sedaj ji pa neki Belčki potresajo po njivi namesto gnoja glinaste golobe, šrot in prazne tulce po brazdah. Da pa to še ni vse, ji je starejši poba (Toni) po njivi peljal z delovnim strojem imenovanim valjar in to samo zato, da so se lahko glineni »zamaški« (zajci) trkljali po ravnem. Ko je to videla je takoj šla in zaprla kokljo z mladimi picki. Za vsak slučaj, ker ni velike razlike od piščančkov do golobov. Saj pri prvi in drugi gajbi so naši fantje še dojemali razliko med njimi. Po 5 zaboju pa je ta razlika izginila.
Kar me je pa sploh presenetilo, je bilo pa to , da so vsa domača dekleta sodelovala pri prireditvi.
Domači fantje so streljali, dekleta pa stregla. Hudo. Res smo se počutili kot grofje. Smeha med serijami, da te prime vedno biti med njimi.
Med tem smehom pa Davež razlaga kako naj stojimo ko streljamo. Ko je pogruntal, da ga nobeden (razen deklet, pa še te so ga bolj gledale v roke in se jim umikale) ne posluša, se je raje lotil dobrot iz krožnika.
Kot predstavnik strelskega portala in strelske skupine »strelci šmarnce« sem prinesel izredno lep kipec lovca in malo fante povprašal, če bi slučajno se udarili za to nagrado kot »abjajcn«. Prisotnim so se kar oči zasvetile. In ravno Ferenc ga je dobil.
So pa na tej prireditvi podelili prave pokale. Največ golobov je ustrelil Boštjan. Upam, da bo drugo leto premislil pri udeležbi (hec), ker je nas ostale strelce dal v nič z 49 zadetimi golobi. Za tak rezultat mu seveda vsi čestitamo. Drugo in tretje mesto sta si razdelila Andrej in Stane.
Če samo pogledate spodnje slike vam tega prispevka sploh ni potrebno brati in boste videli kako smo se imeli.
Na kratko rečeno: enkratno in nepozabno.
Toni tebi pa želimo ob osebnem prazniku še veliko lovskih užitkov, smeha nič manj kot do sedaj, zdravja zvrhan mernik in prave družbe.
Pa še kdaj nas povabi, če ravno za tako prireditev sem pripravljen, pa ne samo jaz, dati kakšen sold zraven, samo da nam bi bilo spet lušten.
Hvala za lepo preživeto popoldne.
{gallery}/Alfonz/porocila/2013/Tonijeva tekma{/gallery}
