LD Grmada organizirala nočno tekmo

Spet smo se »fajtali« po temi ob soju žarometov nad Celjsko kočo.

Pa nisem samo jaz obračal obrazno mimiko na veselje. Ko bi vi videli veselje Joka par dni pred izvedbo tekme. Ni še nikoli streljal ponoči. Sva mu z Taubejem nalagala da je komaj sprejemal.

Le malo me je skrbela organizacija te tekme. Sklenil sem, če bo na tako nizkem organizacijskem nivoju, kot je bila poletna tekma, me nikoli več ne vidijo na tem prostoru. Na vabilu je pisalo celo po uri do kdaj se kakšna stvar dela. Prijave do 22.00. Redni del tekme do 00.00. Do 1.00 morajo speljati tekmo na izpadanje, ker se ob tej uri ugasnejo žarometi. Verjel sem jim tako-tako. Lahko pa že sedaj povem, da so vse v minuto točno izpeljali, tako kot je bilo napisano. Tukaj pa kapo dol.

Ob vožnji iz doline po hribu navzgor, se tam nekje na polovici, odpre pogled na nočno panoramo Celja. Tisoče in tisoče migetajočih luči. Ima, da ti srce zaigra.

Sam prihod na strelišče je nekaj posebnega. Vse naokoli je tišina. Naenkrat zaslišiš;«aaaaaa« in dva poka. Pa spet tišino. Golob se izredno lepo vidi v soju žarometov. Vidiš izlet goloba iz bunkerja in avtomatsko svoj pogled fokusiraš na strelca.  Najprej vidiš plamen iz cevi, zatem ogromno dima. Kot zanimivost naj povem, da se vedno ne pokaže plamen. Nisem še v nobeni literaturi zasledil zakaj in kako. Ko pridem do takega branja ga bom delil z vami. Zanimiv pa je dim po strelu. Najbolje se vidi, če stojiš s strani malo odmaknjen od strelca. Po strelu se  pokadi iz cevi in potem se dim vrtinči v vseh pravilnih in nepravilnih oblikah. Če mora strelec ustreliti še z drugim strelom, ga pritisk šiber in čepa prestreli in ta oblak dima potegne par metrov za sabo, ter zmeša prvi oblak z drugim in zopet se pojavijo zelo lepe oblike. To opaziš samo če si osredotočen na to in pa da znaš opazovati. Če pa stojiš za puško in streljaš, opaziš samo dim, ki te moti pri drugem strelu.. Tudi nisem nikoli pri svojem strelu opazil ogenj iz moje cevi. Le kako bi ga saj imam dovolj dela z golobom, puško in samim sabo.

Na strelišču je bil za sodnika Vili. To mi je pa vlilo malo upanja, da se le nekaj premika v pravo smer tukaj na Grmadi. Ker sem se zadnje čase, odkar pišem na teh straneh, tudi osredotočil na nepravilnosti, pomanjkljivosti in tudi če je treba na pohvale, sem takoj opazil da ima kot sodnik  preveč dela. Bil je sodnik in pa vse prijavne liste je imel čez. To ne gre. Proti koncu sem mu pomagal soditi 3 serije in dečko se je kar oddahnil. Lahko je brez problem formiral naslednjo serijo. To bo potrebno naslednjo tekmo odpraviti. Pa še nekaj me je zbodlo v oči. Tekmovalec ni imel kam odložiti puško med odstreljeno serijo in čakajočo serijo. Puške so bile naslonjene na fasadi lovskega doma. Na skladovnico, kjer so bila zložena drva, v grmovje in celo na tleh ležečo ja bilo opaziti. Da o kakšni varnostni coni ni bilo govora. Saj ni težko narediti nekaj lesenega in puške so na dosegu vida. Da pa ne bom samo kritiziral, lahko povem da je bilo ogromno stvari veliko bolje kot poleti. Predvsem obnašanje domačih lovcev je bilo neprimerljivo drugačno, v prijaznejšo smer obrnjeno.

Še malo potek tekme. Bogdan me je preko mobija poklical, ko smo bili ravno v Celju in povedal da je ustrelil pokalno in nagradno po 10golobov. To je obveljalo do konca tekme, tako da je obe panogi zmagal brez, da mu je konkurenca segla do kolen, ker so bile to edine 10-ke ta večer. Naša ekipa je osvojila drugo mesto v ekipni konkurenci. Moja malenkost je ustrelila ta večer 3 serije in v nobeni nisem premogel ne več in ne manj kot 8 zadetih golobov v vsaki seriji. Na koncu sem bil 7.

 Grmadarji, le tako naprej. Z malimi koraki boste prišli tja, kjer ste nekoč že bili.

{youtube}Ww0o8liCHn4{/youtube}