To je kraj kjer nimajo nikoli normalnega vremena.
Leta že obiskujem prizorišče tega tekmovanja in je vedno križ z vremenom. Skupni imenovalec je vedno mokra majica.
Ali je tako vroče, da teče od telesa ali tako dež pada, da teče od majice. Če imaš pa srečo, kot v ponedeljek, pa doživiš oboje. Med tekmo za izpadanje me je pa še zeblo kot psa. Ne vem , če ti dečki vedo kaj je to nedeljska maša ob 10 uri. »Bog vse vidi,Bog vse ve, nedeljsko mašo obiskovati treba je«.
Takoj ob prihodu in prijavi me je za prvo mizo pozdravi njihov »financ minister«, ki se vedno smeji in ti zapleni še tisto denarja kar ga imaš v denarnici. Seveda ti da en zeleni listek in ti prav vljudno nakaže, »mogoče pa ti doma povrnejo«.Za drugo mizo sedi še bolj prijazen brkati stric in te sprašuje, »iz kje si pa ti«? Ha, sedaj moram pa že čisto vsakemu iz Braslovčah,ki sedi za mizo, povedati iz kje sem in kdo sem. Toliko časa je tkal, da je zvrtal kar je spraševal. Edini, ki sta bili čisto tiho sta bili malo starejša dama in mlada princeska. Presenetljivo! In ravno ti dve sta mi dali rezultatski listek.
Na mk se je streljalo na tarčo 4 stava, le lisico so imeli, prečrtano. Kasneje sem pogruntal zakaj.Za sodnika so imeli malo bolj plešastega dečka, ki mu lahko brez slabe vesti rečeš lisjak. Mimogrede ti je pajsnil kakšen krog in ga dal tam kjer ga je bolj rabil. (Hec;)
Na bežečem merjascu pa ni bilo »trta mrta«. Že ko si prihajal v tisto dolino si videl nekoga sedečega v šotoru z hrbtom obrnjenega proti prišlekom. Sodnik na merjascu. Ta hrbet in pleče je bil najbrž v mladosti velikokrat izkoriščen za nošenje naramnega koša, da se je v tako širino razvil. Ko se je pa še obrnil, da si videl poraščeni obraz, te je pa tudi streljat minilo od straha.
Na golobih pa je bil postavljen za sodnika, nežna dušica. Nikoli nisi vedel, ali je kaj rekel, ali je zapiskal za zgrešenega goloba. Občutek smo imeli da mu je žal za vsakim golobom, ki se je razletel. Še najbolj je bil vesel, goloba, ki je šel nepoškodovan valit v praprot.
Pod šotorom ki so mu verjetno rekli, poljska kuhinja so bili sami kjerlc deci od cca. 110-130 kg. To so vrteli lopatke in kuhalnice da so se čevapčiči in vratovina sami obračali od veselja in radosti. Pa še zelo dobri so bili.
Kelnarce in točajke. To so bile mične dekline. Čim smo se začeli sukati okoli točilnega jurčka, so nas vsi Braslovčani grdo gledali. Občutek sem imel, da jih je veliko zacahnanih in brž ko ne tudi cepljenih. (Pa nimam nič slabega ali pohujšljivega v mislih). Edino žalostno pri tej stvari je, da iz takega nedolžnega angelčka postane, potem, ko dvakrat izdahneš »DA«, pred bogom in državo, pravi vrag (beri hudič). Zato fantje kar imejte jih.
Tekma izvedena tekoče, vsak domačin je vedel kje mu je mesto. Komanda prava.
Mi pa srce ne da, da ne zapišem. Opisal bom nedopustno obnašanje starejšega strelca (že veterana). Dušan kliče, »Abjajc, abjajc, dejmo fantje začeli bomo……«. Ta bumbar star (oprostite izrazu) je pa vstavil naboj v cev, puško zaprl in med 20 ljudmi ustrelil v zrak. Dušan je bil pepelnato bled od jeze.
Če bi slučajno država razpisala »licenco za klofute«, bom sigurno naredil ta tečaj in v takih primerih uporabil to možnost.
Super vet. Veterani
Curl Ivan 201 Fraitag Miran 203 Lipar BOŠTJAN 299 Oplotnica 784
Cizej Karli199 Podgoršek Jože 197 Flis Peter 282 Dobrna 770
Krese Brane 188 Štravs Marjan 182 Kovče Grega 280 Braslovče 764
Ivanjšek Stane 188 Češarek Andrej 182 Verdev Bogdan 273 Tabor 746
Barbič Franc184 Demšar Janko 181 Kustura Janez 272 Gor. Grad 742
{gallery}/Alfonz/porocila/Braslovce2012/{/gallery}
