Lovsko strelska tekma Tuhinj 2012

Napovedoval se je vroč dan.

Vremenkoti so celo grozili s 36 stopinjami v senci. To je pa celo za nas lovce preveč, čeravno smo vsega hudega vajeni.

V planu sem imel ta dan obiskati dve tekmi. Saj bi samo eno in to v Dobrni, ampak sem se praktično peljal mimo Tuhinjske doline in zakaj nebi preveril svoje strelske sposobnosti tudi na tem strelišču.

Streljam že vrsto let. In ko takole razmišljam o tem našem strelstvu, sem prišel do zaključka, da v vseh teh letih še nisem ustrelil enakega goloba. Pri nas lovcih ni tako kot pri športnih strelcih. Ta panoga ima točno določeno zemljepisno širino in višino izleta goloba. Pri nas pa letijo veselo in prosto po Prešernu iz bunkerja. Na treningu, ki se običajno strelja popoldan, boš streljal v suhem vremenu z malo vlage v zraku in bodo golobi nizki. Drugi dan na tekmi streljaš dopoldan z vzgonskim vetrom in ti jih dvigne tudi za en meter višje. In to niti približno niso enaki golobi kot včeraj na treningu. Tudi ozadje strelišča pripomore k načinu streljanja. Ravno na strelišču v Tuhinjski dolini mi je v spominu ostalo ta situacija. Pred leti so imeli ogromno smrek, ki so malo motile let goloba, oz. vidno polje tega leta. Desni golob se je za nekaj časa celo skril za smreko. Res ga takrat nisi mogel več streljati, ampak pri »abjajcnu« je bilo to pa zanimiva situacija. V nedeljo pa pridem na to strelišče pa teh smrek ni bilo nikjer več. Prav pusto je bilo.

Iz prejšnjih let oz tekem se vedel da tukaj ni ravno lahko strelišče. Golobi so dokaj hitri in imajo širok kot izleta. V seriji lahko dobiš izredno nizkega in že naslednji bo nenormalno visok.

Pri golobih smo začeli prav sproščeno. Nisem čutil nobenega pritiska tudi trema je bila tista prava, sproščujoča. Včasih se zgodi, da je v seriji en »mečkač« in ti pretočnost oz. tekoče izvajanje serije podre. Tukaj je bilo vse O.K. Nisem se dal preveč motiti s sosedom ali je zadel ali zgrešil.Sosed pred mano je bil na vrsti za strel. Z delčkom možganov pa vseeno spremljaš, kaj delajo strelci okoli tebe. Pokliče goloba. Bil je skrajno desni in prvi pok me vrže iz strelskega stojišča. Sploh nisem vedel kaj me je zadelo, le po levi strani obraza me je peklo kot hudič. Šele takrat, ko se je začel tekmovalec opravičevati, sem dojel kaj se je zgodilo. Ima puško, ki ima ob bočni strani cevi neke kompenzatorje. To pa zgleda tako, da so cevi s strani prevrtane in imajo niz lukenj. Streljani golob je bil skrajno desni in je praktično puško nastavil pred moj obraz in sprožil. Skozi te luknje pa potisne v stran smodnik in vsaka luknjica postruži še malo košarico, ter vse to odleti skoraj pravokotno v stran. Vse to me je zadelo v lice. Edina sreča je bila, da sem imel strelska očala. Zato strelci apeliram na vas, nabavite si strelske pripomočke za varno streljanje. Nikoli ne veste kdaj vam bo rešilo vid in sluh.

Končni produkt tega dogodka je bil takoj naslednji klicani golob zgrešen. Ker sem pa potem več pozornosti posvečal sosedu kot pa sebi in golobom, sem zgrešil še enkrat.

Imam občutek da mi to strelišče ni usojeno. Pred leti mi je sosed plesal na strelskem mestu (malo je bil vinsko izobražen) in motil priprave, letos pa vse to kar sem opisal.

Fer in pošteno od lastnikov takih pušk bi bilo, da pred začetkom serije povedo, da je možnost poškodb večja in da naj malo pazimo.

Na mk smo pa streljali ob fiksnem kolu na veteransko tarčo. Prva tarča je v črnem kvadratu in služi za preizkus streljanja. Izkoristil sem vsa tri poizkusna strela. Tako lahko ustrelim samo še v pravljici. Z nobenim strelom se nisem dotaknil zunanjega roba desetke. Sem pa potem ustrelil za oceno 5×9 in 5×10. Zadovoljen.

Končni rezultati niso 100% verodostojni, ker jih kljub obljubam do objave tega članka nisem dobil.

{gallery}/Perun/2012/Porocila/Tuhinj/{/gallery}

skrbnik