»Martinovo« Gozdnik Griže 2013

Zakaj bi tale Martin delal veselje samo vinogradnikom. Kaj mi, ki ne konzumiramo vinčka in po vsaki pijanki ne delamo inventure notranjih organov in za vsak slučaj ne brskamo po »kozlanju«, če ni kakšen ven odletel, ne rabimo biti dobre volje. Še dobro, da je na tem svetu nekaj strelskih zanesenjakov, ki ravno v času Martina prirejajo lovske strelske tekme. Nič mi ni za gosko in mlado vino. Mi je pa dati življenje za dobro tekmo. Dobra je lahko tudi, če ne ustrelim vrhunsko, a sem z rezultatom več kot zadovoljen. Tako vzdušje in vse kar pritiče dobri tekmi vedno doživiš pri strelcih LD Gozdnik Griže. In kaj potem če vremenkoti napovedujejo poplave in razglašajo rdeči alarm zaradi padavin. Oni imajo svoj posel, mi pa svojega. V lovski družini prirediteljici imajo tudi velike dežnike in se požvižgajo na dež. Če bi strelci, ki niso prišli na tekmo malo podrobneje poslušali vremensko napoved, bi tudi slišali, da bo na prostoru prireditve začelo padati šele eno uro po tem, ko bo zvonilo poldan.

In na Martinovo soboto je bilo v piko tako in je začelo deževati šele ob 13.00 uri. Do takrat se je marsikaj dogajalo na tekmi.

Zjutraj ob slovesu od najlepšega kraja na svetu, je na dolenjskem skoraj sijalo sonce. Ob vožnji po Ljubljanski kotlini je lilo kot iz škafa. Ko sem zapuščal avtocesto na odcepu za Žalec, je samo še tam pa tam padla kakšna kapljica na vetrobransko steklo. Julko«jr« sem parkiral nad streliščem pod hribom Gozdnik ob 10. 00 in ni bilo o kakšnem dežju niti sledu.  Malo je pihalo, a le toliko, da smo imeli strelci razlog zakaj smo zgrešili goloba.

V prvi seriji sem zadel 12 golobov. V drugi sem zadel polno. V 3 seriji sem pa mislil, da je ves svet moj in da znam streljati z zaprtimi očmi. Kako so me hitro te rumene skledčke postavile na realna tla. Sploh ne vem če sem pospravil polovico vrženih golobov. Kaj mi je bilo v tej seriji mi še danes ni jasno. Na vsaki tekmi se trudim, da ob prvem zgrešenem golobu streljam naprej, kot da se ni nič zgodilo. Tukaj sem pa kar skakal po zraku s puško. Še dobro da ni bilo veliko tistih strelcev na tekmi, ki so me prosili, da jih drugo leto treniram. Ravno to jim ne bom dopustil, kar se je meni dogajalo v tej seriji.

Po končani seriji sem šel v mojo Julko po naboje. Malo sem postal, se vprašal, če sem slučajno prišel sem na tekmo »klamfe sr.t« in sramoto sebi delat, ali streljat. Popil sem en kozarček toplega domačega čaja. Pojedel eno frutabelo in šel ponovno na strelišče. Vse to mi je pomagalo in zopet sem imel polno serijo.

Ker so imeli v razpisnih pogojih napisano, da sprejemajo prijave do 14.00 ure, sem odšel v njihov lovski dom. Tam je bila kuharica Maja, ki nam je pripravila golaž s polento. Samo ta okus je manjkal do popolnega dneva.

Ker se je bližal čas za urejanje rezultatov in razstreljevanje, sem se odpravil nazaj na strelišče, Med tem je že začelo deževati.

Z Bogdanom sem razstreljeval za prvo mesto pri nagradnem tekmovanju. Zmenili smo se, da se strelja 10 golobov z enim strelom. Nebi verjel, če nebi sam doživel. Med urejanjem rezultatov se je na strelišče spustila taka megla, da se je mogoče videlo 15 metrov in čisto nič več.

Zadel sem prvih 8 golobov. Potem sem se pri prestavljanju iz pod enega dežnika k drugemu dobil celo porcijo vode na glavo in posledično za vrat. Takrat pa kot bi otrpnil. Oba sledeča goloba sem zgrešil. Po dodatnem streljanju je Bogdan odnesel prvo mesto.

Razstreljeval sem tudi za 3 mesto pokalno med člani z Milkom in tudi tukaj nisem bil uspešen.

Me je pa v pozitivnem smislu presenetil Belokranjec Anton. Še letos ko je streljal ligo Forum lov, je bil tako-tako. Sedaj je bil pa đek. Mogoče bi mu svetoval, da malo več pozornosti posveti prvemu strelu in bo postal vrhunski strelec.

Tonček v veselje mi bo s tabo stati skupaj na strelski liniji.

Bogdan in njihova kampanija. Res da je bilo strelcev pod pričakovanji, a smo bili sami pravi in tudi v bodoče se pri vas še oglasimo.

Hvala za lep, čeravno na koncu deževen, dan.

{gallery}/Alfonz/porocila/2013/GG{/gallery}

skrbnik