Ker imamo na tem strelišču letošnjo ligo strelskega portala in so 4 kola že za nami, sem pričakoval, da se bodo ravno ligaši udarili med sabo za prvo mesto na tej tekmi. Ko sem jim omenil, da jih bom pustil oz. da se ne bom udeležil tekme, so začeli deževati izgovori. Če sem čisto odkrit, to sploh niso bili izgovori, ampak dejstva. Spomladi so na vrsti raznorazne lovske akcije. Od čistilnih, do izdelave prež, do urejanja okolice lovskih domov in še nastrelitev risanic pride ravno v tem obdobju.
Sedaj sem pa jaz padel v dilemo kaj narediti. Zjutraj na dan tekme smo tudi mi imeli čistilno akcijo in urejanje okolice lovskega doma in takoj nato izredno skupščino. Na Ilovi gori tekma in še SD Osek prireja tekmo. Bolj ko sem razmišljal, bolj mi je postajalo vroče kaj narediti.
Delovne akcije se moram udeležiti, ker drugače plačam ure. Da bi razmetaval svoj denar in plačeval ure, mi ni kaj po godu. Rajši grem podpirati grablje in ure se pišejo.
Na delovni akciji sem se trdno oklepal »štila« in mi niso grablje niti enkrat padle na tla. To štejem za uspeh. Ker sem bil zelo zagnan, sem kar kmalu pobral šila in kopita ter svojo Julko usmeril na Ilovo goro. Ker so organizatorji malo zavlačevali s prvo serijo in je bilo ravno še prostora za enega tekmovalca, sem se prijavil kar v prvo serijo. Prejšnji dan je vreme zagodel marsikatero nevšečnost, saj je padal celo sneg. Tudi na slikah (na strehi) se vidi, koliko ga je bilo še na strelišču. Ampak ta nedelja, je bila krasna, kar se vremena tiče. Res, da je bilo zjutraj zelo mrzlo, a sonček je ogreval okolico. Ker so v skupni seštevek za končno uvrstitev štele 2 serije, sem se kar 2x prijavil. Tukaj me je čakalo presenečenje. Za 50 golobov in malico smo plačali 15€. Tako fer igro nisem še nikoli igral in jo najbrž tudi nikoli več ne bom. Ker nisem nič čakal na vrsto za streljanje, sem se takoj pričel oblačiti v strelski jopič. Malo čokolade za sladko spodbudo in eno banano za pogum je šlo po grlu in že sem stal na strelišču.
Prvo serijo sem odstrelil z odliko. Približno 2-3x sem moral groziti golobu z drugim strelom, da se je razletel. Sem kar takoj drugo serijo zopet stal na strelišču. Tukaj mi je pa malo popustila čokolada in tudi banano sem izrabil v celoti. Koncentracija pa tudi ni bila na visokem nivoju. Kar naenkrat sem tako čudno zadeval nizke, predvsem desne golobe,da je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bo sodnik oglasil. 3 golobe sem zadel z drugim strelom in še to samo po vrhu se je malo odcepilo od celote. Vse skozi sem upal, da sem izkoristil kvoto nizkih golobov, pa so kar še prihajali iz bunkerja. Samo malo je bilo potrebno in sem ga zgrešil. Potem sem pa brez problema zadel še 3 nizke. To je hudič. Veš da si na spodnji meji koncentracije, a ne moreš nič narediti. Samo moliš, da bo čim prej konec serije. Pri zgrešenem golobu sploh nisem bil jezen. Razočaran pa zelo. Kako se nisem mogel »resetirati«, ko sem čutil, da mi koncentracija pada. Videl sem, da sem jih streljal po »skalpu« pa še vedno streljam visoko. Saj mi je sedaj ko tole pišem smešno. Toliko časa, kot že streljam te rumene šalčke, pa se še nisem naučil upoštevati zemeljske zakonitosti. Če se golob takoj ko zapusti izmetne roke obrne navzdol, ga je potrebno ustreliti spodaj. Jasno kot beli dan. Ja, sedaj ko pišem in to bom tudi v nadaljevanju streljanja upošteval. Dokler ne bom drugega zgrešil.
Ko sem malical, mimo grede, bila je vrhunska, ravno prav pečena na žaru, sem razmišljal, da 49 golobov ni tako slab rezultat, a bo danes najbrž premalo za osvojitev kakšnega odličja. Nisem pa imel časa, da si privoščim popravno serijo, saj sem se odpravljal 200 km stran na drugo tekmo. A to je že druga zgodba.
{gallery}/Jok/2015/Porocila/Memorial_bratov_Strumbelj/{/gallery}
