Memorial Pohorskega bataljona 2015
Če se po jutru dan pozna, bi moral biti v soboto na dan tekme celi dan slabe volje. Ker nimajo več »mojih« nabojev za MK puško sem hotel preizkusiti celo paleto drugačnih nabojev na strelišču v Doliču. Na tarče sem napisal, kakšno vrsto nabojev bom poslal v srednjo piko, ki ponazarja 10 oz. »muš«. Ko sem vzel svoje orožje iz toka, mi je postalo kar slabo. Doma sem pozabil zapiralo, ali po kmečko povedano »zatvarač«. Koliko smeha sem bil deležen od mojih prijateljev (bivših sem pozabil napisati) hi-hi. Je pa res, da je na koncu tudi moje ustnice vleklo na smeh.
Upal sem, da sem s traparijami zaključil za ta dan.
Zadnje dve tekmi na golobe sem ustrelil brez vsakega občutka za streljanje. Tudi nobene energije nisem pokazal na strelski liniji. Počutil sem se kot kruh, ki ni dobro vzhajal. Že kar prvo serijo, ki je štela za ekipno konkurenco, sem jo ubral po starih tirnicah. Od 10 golobov sta bila kmalu na začetku 2 zgrešena. Ker so ga tudi moji sotrpini »sračkali« za ekipo, sem imel dovolj časa, da se vzamem v roke. Postavil sem se dobro, oziroma tako kot znam. Prepričan sem bil, da stav ni kriv za slab strel. Tudi malo nagnjeno telo naprej, je bilo skladno z mojo doktrino streljanja. Pogled strogo preko bunkerja je bil tudi dober. Potem pa nisem več vedel kako naprej. Slučajno je bil en golob levi in takrat se mi je zdelo, da leva roka ni dobro sodelovala pri premikanju puške v levo. Samo 2 strela sem rabil in sem popravil to pomanjkljivost.
Je pa res, da sem naslednji dve seriji posvečal ogromno pozornost tej definiciji. Tako mi je v obeh serijah po en golob pobegnil. V mislih sem že zatrdno sklenil, da je brez veze tekmovati, ker nisem pri stvari. Samo dober trening mi bo pomagal. Malo sem se igral s fotoaparatom in čakal kdaj bo konec, da še zaključno ceremonijo ovekovečim na portalu. Po preteku približno ure in pol je bila na vrsti zadnja serija. V tej seriji je bilo še nekaj prostih mest. Plačal sem tistih nekaj fičnikov, ter šel streljat. Kot bi drugi Pero stal na liniji. Občutek, da je puška moja in samo moja se je vrnil. Ko sem jo dvignil k licu je celo telo sodelovalo kot eno. Leva roka je potiskala puško nenavadno hitro in točno. Z desnico sem samo pomagal pri dvigovanju in proženju. Krasen občutek. Kakor koli sem pogledal in sprožil se je golob razletel. Streljal sem jih tudi 10-15m bliže, kot prejšnje tekme. 15 golobov s prvim strelom. Ko sem puško odložil na zato določeno mesto, sem šel v avto in kar malo obsedel. To je res zelo prijeten občutek.
Sledilo je finale za končno razvrstitev. Pri članih je bilo 8 strelcev s polnim izkupičkom zadeti golobov. Streljali smo na 10 golobov. Tudi tukaj sem imel vrhunski občutek. To je tisti občutek, ko si prepričan, ampak popolnoma prepričan, da ne moreš zgrešiti goloba. Kar vse sem pospravil s prvim strelom. Vsi drugi so vsaj po enkrat zgrešili. Med Matjažem in Iztokom se je bil boj za 2 mesto.
Pri veteranih je Tone pokazal, kdo je kleni Korošec. Samo on je imel vse zadete. Zaradi tega je bil tudi najbolj glasen. Janko in Dani sta se petelinila za 2 mesto.
Pri super veteranih pa Ivu kapo dol. Kako umirjeno ta dečko strelja. Nobenega hitrega giba nima. Na liniji deluje, kot da ga nič ne zanima. Ko pa pokliče goloba je pa vse tako kot treba. Mislim, da je samo enega goloba popravljal z drugim strelom. Branko in Janez sta si razdelila drugo in tretje mesto.
Še malo o tekmi. Malo pred poldan je začela preko strelišča vleči zelo poznana Pohorska burja. Proti koncu tekme je pojenjala in omogočila normalno streljanje. O organizatorju, pa če bi hotel kaj napisati, nimam kaj. To je že tako vpeljana ekipa, da si minusov skoraj ne morejo privoščiti.
Se vidimo preko poletja.
Ekipno:
- LD Janžev vrh 28
- SD Trap Kungota 27
- LD Gozdnik Griže 26
Super veterani:
- Pahič Ivo 15
- Krese Brane 14+9
- Golob Janez 14+7
Veterani:
- Hudernik Tone 15
- Lipuš Janko 14+10+4
- Marhold Danilo 14+10+3
Člani:
- Flis Peter 15+10
- Prešeren Matjaž 15+9+5
- Topolovec Iztok 15+9+4
{gallery}/Jok/2015/Porocila/Memorial_pohorskega_bataljona/{/gallery}
