No pa je leto naokoli in spet smo se strelsko udarili na tekmi, ki jo prireja LD Gozdnik Griže.
Griže to je kraj. Kaj pa Gozdnik?
Dokler me lovski tovariši iz omenjene LD niso povabili na lov, nisem vedel zakaj tako ime. Običajno smo imeli zbor pri lovski koči, sredi neokrnjene narave pod velikim hribom. Preden se pregrizeš po strmini do stojiščnega mesta in prelepega pogleda po naši deželi, prekolneš vse kar ti pride na misel. Ime tega hriba Gozdnik nikoli ne pozabiš in tudi s strahospoštovanjem izgovarjaš njegovo ime.
Od Šmavra do prireditvenega prostora strelske tekme je mimo Ljubljane mnogo več kilometrov, kot pa preko Brunka. Kdor se je že vozil po tej cestni trasi ve zakaj imam odpor do nje. En sam ljubi ovinek speljan gor in dol. Skoraj po celem poteku vožnje je omejitev 50km/h, in še luknja pri luknji na asfaltu. Če bi za vsako zadeto jamo na cesti moja Julka in jaz dobila 50 centov bi bila bajno bogata.
Po vsej ceremoniji, ki sem jih opravil zjutraj pred odhodom sva z Julko že hitela po prej omenjeni cesti proti Laškem. Tam so imeli ta vikend prireditev »PIVO in cvetje«. Ob vožnji skozi mesto ob Savinji sem se praktično vozil po plastičnih kozarcih. To moraš sam doživeti, da si lahko predstavljaš o koliko kozarcih je govora. Takoj se mi je v misel prikradla prispodoba z narcisami na Golici. Tam je vse belo od cvetenja narcis, v Laškem pa od plastike.
In ni ga vraga so me na koncu mesta ustavili še naši vrli možje v modrem. Povem pa lahko, da so bili zelo korektni in celi postopek je minil brez slabe volje na eni in drugi strani. Ob vrnitvi dokumentov mi še pravi; »Jaz bi šel veliko raje z vami na tekmo, kot pa tukaj lovil te pijančke«.
Po prihodu in prijavi je sledilo pol ure »bla-bla-bla« z prijatelji.
Na strelskem mestu za mk sem se počutil prav sproščeno. Tudi prva dva strela sta bila temu primerna. Pri tretjem sem pa puško enostavno zapeljal oz. je zaplesala po tarči in sem obenem sprožil. Bil je popolnoma nekontrolirani strel. Spomin mi ne seže toliko nazaj, da bi se spomnil ustreljene trojke na tekmi. Presenetljivo sploh nisem postal nervozen, ampak sem sam sebe spodbujal, da se da narediti dober rezultat tudi z trojko. Grizel sem za vsaki strel posebej. Po desetem strelu sem imel pod osmico samo 3,6 in 7. Skupaj pa 79 krogov.
Večer pred tekmo sem pogledal v svojo bukvo (kaj je to kdaj drugič), kam sem prejšnja leta streljal pujsa na teh tekmah. Zapiski so za vsa leta nakazovali lisa- oko. Tako sem tudi pričel z prvim strelom. Tega ti tudi sodnik pove, vendar se že šteje za oceno. Bil je 9/11. To se pravi da je bil malo zadaj in en »čink« previsok. Za tega pujsa je značilno da potuje zelo hitro v dolino in z vsakim metrom pridobiva na hitrosti. Če ga zamudiš ga moraš sorazmerno z pospeškom hitrosti prehitevati. To pa najbrž jaz nisem naredil, saj sem imel tudi na pujsu ustreljeno 3 zadaj. Seštevek vseh lukenj v tarči je bilo 39.
Pri golobih sem pa vedel da ne smeš zamuditi izleta tega pobarvanega predmeta, zgnetenega v obliko otroškega krožnika. Sem to kar upošteval, saj sem enega zadel z drugim, enega pa niti z drugim ne. To se pravi, da je bilo na mojem spisku 14 zadetih golobov.
Seštevek vseh treh panog pa mi je pokazal da je bilo dovolj za drugo mesto med člani.
Na hitro sem še 5x ustrelil skrito tarčo, pojedel zelo okusno pripravljeno porcijo mešanega na žaru in že sem moral pričeti z vožnjo proti Ljubljani, saj sem imel ob 13 uri službo.
