Pap v Doliču
Neki predmet te mora spomniti,da začneš razmišljati, pred koliko leti sem ga prvič ali zadnjič držal v rokah.
Pri meni je sprožilo nostalgijo po starih časih vojaška puška »papovka«, kot smo jo popularno imenovali v JLA.
Ja, res je že dolgo kar sem v Titovi gardi služil domovini. Sicer nisem imel zadolžene take puške, a streljal sem vseeno z njo. S tako puško smo dajali »počast« na letališčih pri državniških sprejemih in v Hiši cvetja na Dedinju.
Ob prihodu na strelišče me je Franček takoj pojagal da sem pomagal na liniji.
Tukaj pa glavni sodnik ni pustil »ni mrdanja« od komand, ki so sledile. Če je bila potrebna pomoč pri polnitvi puške z municijo smo takoj priskočili na pomoč.
Tekmovalci so bili »sortni«. Od malo starejše mladine, do resničnih veteranov.
Najbolj mi je padel v oči starejši gospod. Čevlji zglancani, da se vidiš not. Hlače na ostri rob. »Reklc«iz semiša. Srajca strogo bela. Brada lepo urejena. Na glavi beli lasje, in lepo počesani. Skratka Gospod. Ker je ustrelil že 3 poskusne strele, sem opazil, da se trudi nastaviti daljnogled za kontrolo strelov. Stopil sem zraven in mu ponudil pomoč. Ko sva to nadlogo opravila in je videl 2 strela visoko na poldan v 3 in enega nizko na 6 v 4 se je razveselil kot otrok, ko mu daš čokolado. »Vau, kva sem dobro ustrelil«. Samo dva strelska mesta naprej se je trudil strelec oblečen v vojaško varovalni obleki. Za strelsko linijo je bil njegov »pomagač«, ki je preko spektiva gledal njegove strele. Pokazal mu je 8 nizko, 8 visoko……Na liniji je pa strelec kar pregoreval od razočaranja.
Jaz pa nisem bil razočaran nad rezultatom. Vesel sem bil že tega, da sem nostalgijo držal v rokah. Vse o njej sem že pozabil. Navajeni smo lovskih pušk, ki jo sproži že malo močnejša sapica.
Se lepo namestim na linijo in poslušam komande. Uležem se kot znam in nastavim telo za poizkusne strele. Napolnim strelivo v puško in pričnem z merjenjem. Ko imam merilne naprave poravnane pod črni krog, ki stoji na 100m se prične proženje. Kazalec desne roke prične vršiti pritisk na petelina….
Ko so fantje proti vasi šli,
lepe pesmi so prepevali,
jaz pa nisem pel, nisem bil vesel,
pa tudi z njimi jaz nisem šel…..
…..še vedno povečujem pritisk na petelina………
Šel sem tja pod njeno okence,
Moje verne, drage ljubice………..
………..še bolj pritiskam na petelina………
Ona mirno spi, ona sladko sp…….
Bbuuummmmmmm. In to ravno v trenutku, ko se je vse skupaj začelo tresti. Bil sem že čisto brez zraka.
Tako bi lahko pel vseh 5 poizkusnih strelov in 10 za oceno. Neverjetno kako dolg hod imajo vojaške puške nasproti lovskim.
Za odličje so se udarile tudi gospe. Ravno rit na 100 metrov jim pa nebi kazal. Mimo grede bi katera toliko zgrešila, da bi me zadela.
Dečki strelci SD Dolič skupaj z občino Šoštanj in OZVVS Šoštanj, na takih tekmah se še vidimo.
{gallery}/Alfonz/porocila/2013/PAP{/gallery}
