Strelska tekma Slovenske Konjice 2013
To nedeljo je vročina pritiskala z vso močjo.
»Končno«. Bi rekli nekateri strelci, a meni ni preveč po godu. Ko si nadenem kapo z šildom na glavo, za oči poskrbijo očala in preko tega poveznem še slušalke je to v vročini zelo moteče. Namesto, da sem osredotočen na golobe, mi delajo probleme kapljice potu, ki polzijo za ušesi proti vratu. Za take primere imam vedno ob levem boku pripeto malo brisačo in jo s pridom uporabljam. Če ravno se nekaterim zaradi tega rekvizita zdim všeč sam sebi, meni pri končnem rezultatu zelo pomaga oziroma ga imam za oporo v kriznem trenutku.
Zjutraj sem bil kar vesel, ker sem se podal na tekmo v te obrobne pohorske gozdove, ki vejejo prijeten hlad. Tam je vse zeleno in praktično se sploh ne opazi, da imajo vdelane strelske steze v te prekrasne gozdove. Mogoče malo pri golobih, a imajo vso podlago posejano s travo in iz aviona, ki leti na 10 000 m.n.v. se sploh nebi opazilo. Z ladjo pa blizu ne moreš in nič ne opaziš. Skratka vse lepo in za dušo odpočit. Na tem področju najdeš vedno dovolj sence in naravnega hladu.
Ob prihodu na prizorišče tekme sem prvo obrnil nos po zraku, (kot kuža ko pride pred grmovje in preveri, če so pujsi v gošči) Če mogoče diši po pečenih ribah. Nič ni bilo od tega. (vsaj do takrat ko sem zapustil ta plac) Sem se moral potolažiti z žar dobrotami, ki tudi dobro sedejo v moj predelovalni stroj znotraj popka.
Po prijavi sem malo postal pri avtu in razmišljal na kaj se naj prvo podam. Odločim se za mk puško. Saj to je mogoče samo v moji glavi, a pri mk puški imaš čas razmišljati o rezultatu, pri golobih pa ne, ker gre vse zelo hitro. Če sem pri golobih malo »kiksal« in na mk študiram o tem, je vse skupaj samo še slabše.
Pri tej panogi se je streljalo srnjaka ob fiksnem kolu in gamsa ob palici. Pri srnjaku prva dva strela 2 x 9 in 3 x10. Pri gamsu pa prvi strel 10. Pri drugem si naložim puško tako kot treba (vsaj mislil sem) in mi stoji merilna špica 7/3 in miruje. Takrat pa začno moji možgančki delovati panično.
»Pero ne pritisni« Puška stoji na 7/3. »Pero ne«. A Pero namesto da se samo malo premakne v levo, on kar sproži. In zadane 7/3. Če nebi bila nedelja in gospodov dan, bi tako zaklel, da bi se v Slovenske Konjice slišalo. Zelo velika umetnost streljanja je prekiniti postopek priprave in začeti iz nova. To res premorejo le najboljši in psihično izredno trdni strelci.
Pri pujsu sem pričel z devet v levo in deset v desno. Vse skupaj levih pet strelov in desnih pet je bilo 89 krogov.
Ker imajo pujsa na tirnicah sem izrazil željo, da bi se vozil z njim obenem ko bodo streljali, da bi strelca slikal v obraz. Nekaj časa so me debelo gledali, potem je bilo smeha na kubike. Takle mamo in tudi veselo je zraven.
Pri golobih je pa tako. Lahko ti »Gospodje golobi« naredijo veliko veselja, ali pa »Hudiči od goloba« veliko žalosti. Pri meni so to nedeljo bili »Gospodje golobi«. Tam nekje blizu sredine serije sem zapovrstjo zadel dva goloba z drugim strelom in takrat se pri meni prižgejo vi alarmni sistemi v glavi. Takoj se moram strelsko zdramiti, če ne je blizu , da se sledeči zgreši. Največkrat začnem globoko dihati in odmislim vse smeti iz glave. Tukaj mi je uspelo in nisem imel nobenega rdeče obarvanega na kontrolni tabli.
Se mi je pa zgodila zelo prijetna situacija na strelišču. Njihov strelski me je prosil, če bi lahko bil v komisiji za pritožbe. Žal sem moral odkloniti, ker sem za popoldan obljubil, da pridem na drugo tekmo za sodnika in ne bom do konca na tej tekmi. Mi je pa toplo v prsih, ker sem spoštovan med strelci. Vsak pa tudi ne more v to komisijo. Strelec mora imeti nekaj kilometrine za sabo, poznati situacijo na terenu in tudi strelski pravilnik mu ne sme biti tuj.
Dečki in tudi deklice( so se vrtele po kuhinji in za prijavno mizo), drugo leto se zopet vidimo, če bo bog dal in zdravje dopuščalo.
{gallery}/Alfonz/porocila/2013/Konjice{/gallery}
