Strelski zbor v LD Gozdnik Griže 2014
To zmago posvečam tebi Senko, prijatelj moj
Na dan tekme v Grižah so bile tudi državno zborske volitve. Zjutraj nisem prav nič hitel iz postelje. Preživljali smo eno izmed redkih začetkov dneva, ko smo se kot družina malo »pocrkljali« z branjem pesmic in pravljic po izbiri najmlajše. Zunaj se je jutro razvijalo v čudovit dan, tak, ko ti srce zaigra ob pogledu v širni svet. Vse skupaj je še lepše, ko se zaveš, da imaš vse pod kontrolo.
Ker smo imeli odprto podstrešno okno, je kuža zaslišal naš glas je s svojim laježem opozoril, da je tudi on pri hiši in bi rad 5 minut svobode, da gre »prebrati« z vonjem novice, ki so se preko noči nabrale v okolici hiše. Pred odhodom od doma smo še na terasi spili skodelico kakava.
Ko sem »pokropil« državo (oprostite), ko sem šel iz volitev, sem se kar preko hriba zapeljal v Trebnje in naprej proti Grižam. Na vrhu hriba je gručasta vas. Ob prevozu te vasi sem ob cesti zagledal mlajšega moškega in zraven njega invalidski voziček. Takoj sem vedel, da sta sin in v vozičku moj dobri prijatelj Senko. Prijatelj je malo mlajši od mene. Bil je poln elana in idej, kako uspeti v življenju. A ni imel sreče. Pred nekaj leti je doma preživljal večer z družino. Odpravil se je na hišni balkon in še sedaj ne ve, zakaj se je prekucnil preko ograje in postal tetraplegik. Premika lahko samo glavo. Ko ga vidim tako nebogljenega, me vedno stisne pri srcu. Včasih sem slabe volje zaradi rezultata pri streljanju, zaradi otrok, sosedov, utrujenosti telesa. Pa sem upravičen do slabe volje. Veste, kako bi bil moj prijatelj na invalidskem vozičku srečen, ko bi imel vse to in bi bil lahko slabe volje kot mi. Avto sem ustavil poleg njiju, se malo pogovoril in ob prisrčnem pozdravu nadaljeval vožnjo. Kaj lahko jaz naredim za tega prijatelja. Ob vožnji proti strelišču sem razmišljal in sklenil, da ob zmagi, jo posvetim tebi, moj prijatelj.
Tekma je bila že v polnem teku, ko sem svojo Julko parkiral ob robu ceste pri strelišču. S Koroškim Gregorjem sva se odločila, da opraviva prvo s MK streljanjem. Pri lovskem domu sva zavila v dolino mimo novega strelišča za bežečega merjasca. Pri rezultatu za člane je štelo 5 strelov ob fiksnem kolu na srnjaka in 5 strelov prosto stoje na pujsa. Prvič odkar streljamo z optiko sem le to prestavil za 2 klika v levo. Špico v optiki lepo nastavim na 9/6. Povlečem sprožilec. Samo toliko, da je prijelo črto 9/2. Ni se mi zdelo, da sem zategnil orožje pri sprožitvi. Zopet strel in v isto luknjo. Kaj hudiča se dogaja, da sem ga zopet nekaj polomil pri sprožitvi. Tudi tretji strel se je držal te grupe. Sem kar odprl zaščitne pokrovčke pri optiki in premaknil 2 klika v levo. Potem sem pa z lahkoto ustrelil 2×10. Pri pujsu stoje je bila pa cela tarča moja. 86 je bil seštevek obeh tarč.
Na vrsti je bil bežeči merjasec. Kar so fantje v tej LD naredili od lani, jim je samo za čestitati. Popolna steza za to branžo. Lično narejen kozolček na strelčevi strani, da je lahko v senci ob žgočem soncu in pod streho kadar dežuje. Na tarčni strani, pa samo kapo dol. Toliko pohval o kateri strelski stezi že dolgo nisem slišal iz ust strelcev. Če je tako pozitivno vzdušje na strelišču, potem tudi rezultati ne morejo izostati. Tudi sam sem ustrelil vrhunsko. 89 krogov je bilo največ ustreljeno v nedeljo na tem strelišču. V žep sem pospravil še eno zadovoljstvo. Na prvi uradni tekmi sem postavil rekord strelišča. Za to sem pri podelitvi dobil zelo lepo darilo. Merjasca na deski. Za nikoli pozabiti.
Na vrsti so bili golobi. Tudi ob polnem izkupičku zadetih krožnikov nisem bil prepričan v končni uspeh, ker sem imel premalo krogov pri MK.
Predno sem se postavil na linijo za golobe, je imel organizator manjšo prekinitev zaradi popravila izmetnega stroja. Zavedal sem se odgovornosti za polno serijo, ker drugače gre dobra uvrstitev »pa-pa«. In mi je uspelo. Samo enega sem popravljal z drugim strelom.
Ker so imeli 4 strelci poln izkupiček pri golobih smo šli razstreljevati za odličja. V finale so prišli Karli, Jože, Miha in jaz. Prvi ustreli Miha in zadane. Tudi jaz. Karli in Jože grešita. Z Mihom se smejiva. In toliko časa sva se smejala, da naju je Karli premagal. Za 2 mesto sva se udarila z Mihom. Tukaj sem pa sklenil, da se bo moral preklemano potruditi, da me bo premagal. Potreboval je 15 strelov z enim nabojem, da sem klonil. Prav užival sem ob tem streljanju.
Sem pa Mihu vrnil za Braslovče. Tam me je premagal za 2 kroga, jaz pa na tem strelišču za en (1) krog.
O organizatorju lahko samo pohvalno pišem. Nisem našel eno stvar, ki bi lahko vsaj pomislil v minus. Nekaj glasine je bilo o nekem majavem »fiksnem« kolu, a saj poznate tisti slovenski pregovor »Kilavem k…u še dlaka smeta«.
Prijatelj Senko, pa sva jih s skupnimi močmi na mahala. Hvala za pomoč in inspiracijo.
{gallery}/Jok/Porocila/2014/Gozdnik_Grize/{/gallery}
