Tekma ob 60 letnici LD Kamnik
Ko sem se seznanil z vsebino vabila, ki ga je Zdravko poslal na strelski portal, sem si mislil,« Kva ga pa šeška tale hribovc«. Za tako obletnico se pa ja naredijo golobi in lovske tarče. Prav z zanimanjem sem se zjutraj uro po začetku tekmovanja pojavil na strelišču ob lovski koči.
Radoveden sem bil glede obiska. Prvo kar sem pomislil je bilo, »a imajo pri lovski koči kakšno poroko, da je toliko avtomobilov«. Hudimana ohcet. Toliko tekmovalcev je bilo že na tekmi. Sicer ljudi, ki tekmujejo z MK puško, sem samo nekaj poznal. Kasneje so pa kapljali na prizorišče tudi meni znani obrazi iz lovskih vrst. Takoj sem začel opazovati kakšne pokalice so imeli v posesti tekmovalci in kakšne »glaže« imajo na njih. Spodaj na sliki imate dokaz, da so tekmovali tudi s povsem navadnimi puškami. Seveda bi lahko razpravljali, koliko so bili konkurenčni tistim pravim »šicem« z okoli jurja evrov optike na njih.
Ker se je bližal čas, ko sem bil na vrsti za streljati, sem se odpravil v Julko po mojo cev. Če bi me kdo takrat gledal, kaj delam, bi mislil, da sem kura. Prtljažnik sem premetal po dolgem in po čez. Nisem in nisem našel nabojev za puško. To ne moreš verjeti. Pozabil sem jih doma. To je isto kot bi šel na svatbo brez moškosti. Ne da sem bil slabe volje. Volje sploh nisem imel, ker nisem mogel verjeti, da se to lahko meni dogodi. Puško vtaknem pod pazduho in grem na tekmo prosjačiti, kdo mi posodi naboje. Do te tekme nisem vedel, da obstajajo tudi naboji, ki stanejo 20€ po škatlici in več. Mare mi jih veliko dušno odstopil. Vrnil mu jih bom šele takrat, ko bom dobil regres, saj so dragi kot žafran. Niti pod razno ne morem tekmovati z njim, ker bi bankrotiral.
Jaz še nikoli nisem tekmoval na taki tekmi. Spredaj naslon, zadaj žakelj. Tarča pa na 50m Ta panoga ima tudi svoje skrivnosti. Ko sem se usedel na stol in na mizo naslonil puško, nisem vedel kaj naj počnem. Vse skupaj sem sestavljal po občutku. Zadnji naslon je bil prenizek. Zato sem podložil roko pod kopito. Kasneje sem dobil informacijo, da se roka da pod žakelj, da je tako puška bolj mirna. Recimo, da sem vse to sestavil, kot pravi strelec. Nisem pa vedel kaj naj naredim s srcem. Tudi, ko sem bil najbolj miren je optika potovala iz desne v levo po krogu številke 9. Vedno je bilo vprašanje, kdaj naj sprožim. Ko stojim ob fiksnem kolu mi puška stoji popolnoma mirno na 10. Nič levo, nič desno, ampak miruje. Tukaj se je pa sprehajala prosto po Prešernu. Ker nisem vedel niti kam mi bo prvi strel padel, ker nisem imel nastreljeno na sposojene naboje, sem s strahom pritisnil na petelina. Ni bilo luknje v poizkusni tarči. Sedaj sem pa v riti. A mi ni žilica dala miru in sem še enkrat pogledal črni rob. Ni bilo luknje. Ti šment. Zadel sem čisto 10. Pa še eno in eno 9. Počutil sem se kot zmagovalec. Niti pipnil nisem nastavitev optike. Bil sem prijetno presenečen, da lahko najcenejši naboji nesejo v isto luknjo, kot najdražji. Naj kar povem, da sem zadel 96 krogov. Super sem bil zadovoljen. Ker streljam na špico je vidljivost na 32m veliko boljša, kot na 50m.
Zmagovalec pa je zadel 100, od tega 7 strogih centrov.
Ko tole pišem, je prišlo do mene glasina, da na tekmi ni bilo vse v redu z rezultati. Sem kar poklical Zdravka, da vidim v čem je stvar. Lepo je razložil, da je bila napaka na listu, ki je visel na stebru, kot začasni rezultat. Dva rezultata sta bila enaka. Ustreljeno je bilo 100, od tega 7 strogih centrov. Zmagovalca so določili sodniki po oceni tarče, kdo ima bolj strogi center. Za mene sta bila oba zmagovalca. Ravno Marka sem preko spektiva opazoval, kako je streljal. Nezemeljsko.
Organizator me je prosil, da se v njihovem imenu opravičim za to napako.
Kolikor sem bil na začetku skeptik o organiziranju take tekme, sem sedaj vesel, da se na lovskih tekmah lahko strelja še kaj drugega, kot golobi in da je bil obisk vrhunski.
{gallery}/Jok/Porocila/2014/Kamnik/{/gallery}
