To strelišče je bilo zame popolna neznanka. Njihove strelce srečujem redno na koroškem koncu in (gledano na zemljevid Slovenije) v hrbtu slovenske kure. Že lani so me vabili, a sem imel obveznosti na drugih tekmah. »Letos pa zaprmej vabilo izvršim«. Res, da sem jih obiskal v soboto, (njihova tekma traja od sobote popoldan in nedelje celi dan) a potrebno predstavo njihovega strelišča in obnašanja na njem sem občutil..
Aktiviral sem avto karto, splet in ljudske govorice, pa se je pričelo obzorje malo jasniti, kje vse to je.
A poti ob zapustitvi ceste Maribor- Dravograd na njihovo strelišče vseeno nebi našel.
Pojdimo lepo po vrsti. Če se te sobote nebi odpravil od doma bi marsikaj zamudil. A si v bralci predstavljate, da v teh časih še obstajajo ženski osebki, ki bi za vas dali življenje. Edino sveto stvar, neponovljivo, ki jo živo bitje premore. Za mene je bilo do sobote to ne dojemljivo. Ko gledam filme je to skoraj vsakdanja stvar, da nekdo za ceno svojega življenja reši drugo življenje. A da to doživiš v Pohorskih hribih, da neka ženska oseba daruje življenje na moj račun. To nisem pričakoval niti v sanjah. To osebo ženskega spola še danes ne morem pozabiti….
Andrej se je ponudil kot govoreči kaži pot. Ko je Julka svoj nos obrnila v hrib, ga ni in ni hotelo biti konec. Eno samo zelenje in ovinki. Toliko gozdnega bogastva že dolgo nisem videl. Tam nekje na sredini teh hribov sem imel občutek, da sem opazil, ne boste verjeli, partizana. Če sem zamenjal rdečo rožo za peterokrako, se opravičujem. A ravno tako se mi je zdelo, kot bi partizan malical prislonjen na štor predno se poda na marš v dolino, ker je verjetno po nekem skrivnem kanalu zvedel, da je 2 svetovne vojne že konec. Moja dva sovoznika sta se samo smejala, ko sem jima hitel pripovedovati, kaj sem videl.
Julka je bila že močno utrujena, ko se je naenkrat na vrhu hriba odprla planota. Na sredini tega dve mogočni poslopji in na levi se je sramežljivo skrivalo strelišče za glinasta golobe. V starih časih so takim lastnikom rekli »Graščaki«. Nič jim ne zavidam, ko je potrebno te poslopja vzdrževati. Če bom kdaj z živci na koncu, se bo sigurno oglasil pri njih. Imel sem občutek, da bi lahko tišino prijel. Domači strelci- lovci so mi takoj vse razkazali. Doma sem v vinorodnem območju pa tolikšne preše še nisem videl, kot jo imajo Podvelčani spremenjeno v šank. Čisto normalno se mi je zdelo, da sem šel malo »prevohati« še lovsko kočo. V kuhinji se je starejša dama vrtela okoli »šporheta« na drva. V dnevni sobi imajo krušno peč. Ravno se pripravljajo, da jo malo povečajo in prenovijo. Okoli stare peči so imeli položene že nove pečnice. Vse je bilo z lovskim motivom. Vogalne zgornje pa so bile malo izven te lovske tematike. Leva je bila lepa dama v obleki in desna ista dama brez obleke. Pogledal sem levo in desno. Nihče ni bil takrat v moji družbi. Nisem se mogel premagati. Prijel sem slečeno damo za golo oprsje. Garantiram vam, da je imela najbolj čvrste dojke, kar sem jih držal z mojimi rokami v ženski družbi v okolici Podvelke.
Še malo o strelstvu. Strelišča imajo lepo urejena. Tako na MK stezi, katero imajo tudi pokrito, kot za glinaste golobe. Desni golobi letijo v brežino travnika, kateri naklon vleče v desno. Tako imaš občutek, da se bo desni golob takoj zaletel v travnik. Pa je vse to samo v naših glavah. Čisto dovolj časa sem imel, da sem po vseh predpisih varno in uspešno, ali tudi neuspešno ustrelil desnega glinastega goloba.
Ker so imeli pokalno kombinacijo med golobi in MK, sem se prijavil za to panogo. Na MK strelišču mi je zadnji strel »ušel« v 6 pri pujsu. Lahko verjamete, da nisem bil prav nič vesel. Golobe sem pa vse sklatil in osvojil 3 mesto ter pokal. Malo pa sem ponosen, da sem tudi s tega strelišča prinesel odličje in odkljukal novo strelišče v moji knjigi.
Si pa lahko predstavljam, kakšen boj se je odvijal v nedeljo za gamsa. Streljali so na 15 golobov. Za skupni seštevek so šle dve najboljše serije. Moje sobotne 2 serije po 14 zadetih golobov niso niti pod razno prišle v poštev za nagrado. Obljubim fantje, da drugo leto pridem v nedeljo, da občutim ta žar borbe tudi jaz.
…..Pičila me je čebela. Ker po piku čebela umre. In zakaj me je pičila. Ker ji ni bil všeč moj vonj znoja. Ja. Tudi zaradi tega Pohorski ženski osebki zgubijo razsodnost. In to na moj konto. Žal. Včasih so se Tiste metale pod moje noge, sedaj pa samo še pičijo.
REZULTATI STRELJANJA
NAGRADNO:
- FINKŠT Miha 15,15, finale 14 zmagovalec po schot off
- KMETEC Jan 15,15, finale 13
- GARMUT Maks 15,15, finale 12
- BREZOVŠEK Zdravko 15,15, finale 12
- HAFNER Teodor 15,15, finale 10
{gallery}/Jok/2015/Porocila/Podvelka/{/gallery}
