Šmartno na Pohorju 2014
Zopet sem se podal v Pohorske hribe. Pot me je vodila v LD Šmartno na Pohorju. Kot običajno sem se zaštrikal v naselju, ki leži pod vznožju hriba. Vem, da moram mimo sladoledarja, a jo vedno mahnem pred njim v levo. Nekako sem našel cesto, ki vodi na strelišče. Med vožnjo v hrib sem razmišljal,kaj naj pričakujem od tekme. Imeli so samo golobe. V formi sem in lahko se zgodi tudi zmaga. Vem pa, da je cela falanga mladih fantov, ki pritiskajo od zadaj in bi radi okusili strast zmage. Težka bo, a pustimo se presenetiti.
Ker poznam ljudi, ki organizirajo to tekmo, sem vedel, da bo totalno nezanimiva za strelski portal. Že v naprej vem, da bo vse teklo kot podmazano. Kaj hudiča naj zopet napišem, da se nebi ponavljal iz prispevka v prispevek. Branko kot strelski je dec na mestu. Zdravko bo imel rezultate, in Jože kontrolo nad vsem kar se bo dogajalo na strelišču. Za šankom in žarom ustaljena ekipa. Kelnarca bo sigurno deklina, ki ji je mama vcepila v glavo, še ko je bila majhna (saj majhna je še sedaj), da se jezika ne sme šparati.
Točno tako je bilo, ko sem se razgledal po strelišču. Tekma je že bila v polnem teku. Pokalo je kot na fronti. Ker so nekateri za rezultat ustrelili že v soboto, so imeli celo vrsto listkov obešenih na tabli. Kar zanimivi pogledi in seštevanje zadetih golobov, so se vrstili ob njej.
Pri eni izmed serij, ki se je odvijala pred mojim prvim streljanjem sem se postavil na strelišču tako, da sem lahko videl izlet goloba. Zdeli so se mi kar zanimivi »frfotavčki«. Bom imel kar dovolj dela, da bom sklatil potrebno število teh krožničkov za finale. Potreboval sem 4 serije, da sem izpolnil kvoto. Samo malo mi je popustila koncentracija in golob mi je ušel. Če ravno so na prvi pogled za nekatere strelce izgledali golobi enostavni, so te hitro postavili na realna tla, ko si slišal sodnika, kako je pritiskal na troblo.
V uri in pol sem odstrelil te 4 serije. Potem sem se pa prestavljal po strelišču. Ker ni dolgo tega, ko sem se udeležil tečaja za igranje na ustni inštrument (orglice) sem kar na strelišču potegnil inštrument na plano in začel pihati v njega. Še dobro, da so imeli vsi , ki so hodili mimo mene glušnike na ušesih in niso slišali mojega zavijanja.
Sem pa naredil nekaj, kar še sedaj ne morem verjeti, da sem bil sposoben narediti. Grega bi zelo rad, da ga naučim »male skrivnosti velikih mojstrov« streljanja. Dečko je zelo veliko osvojil v zelo kratkem času. Ampak pri nekaterih stvareh je pa zelo trmast. Pravi Korošec. Ogromno krat sem mu razlagal, »Ko ti pri klicanju goloba ven prileti razbit ustreli po velikem koščku, ali odpri puško in ponovno začni z začetnim postopkom streljanja.«. Ta fant je že v soboto ustrelil 10 golobov za nagradno in tudi v nedeljo je imel 10 ustreljeno, tako, da je imel nagradno zagotovljeno finalno serijo. Pri pokalnem je streljal kot zadnji v seriji. Imel je 9 zadetih golobov. Ni potrebno razlagati, da je ostal sam na liniji. Pri klicanju 10 goloba, mu jih je ven priletelo en pehar. Ni ustrelil po velikem koščku in tudi puško ni odprl, ampak je kar stal z zaprto puško in čakal, kdaj bo stroj roko obrnil do konca, da bo pripravljen za met. Ker sem takrat ravno pomagal organizatorju na tabli sem videl, kaj se dogaja s strelcem in kaj dela s puško. Brez trohice slabe vesti sem se zadrl, »Odpri puško«. Moram priznati, da se je fante kar stresel in takoj odprl puško. Seveda sem mu vso koncentracijo podrl. Dečko je 10 goloba zgrešil. Ne vem, kako bi mu drugače povedal oz pokazal, kot takole, kaj je prav in kaj ne. Takoj sem ga poklical k sebi, mu razložil zakaj sem to naredil. Iz svojega žepa sem mu plačal serijo pokalnega tekmovanja, da je šel popravljati rezultat. Tudi v tej seriji je zadel 9 golobov. Še danes mi je hudo za to dejanje, a nekako sem ga moral spraviti na pravo pot streljanja. Upam, da si je zapomnil in mi ni zameril.
Sedaj pa zopet nazaj na tekmo. Organizatorja moram zelo pohvaliti, ker ni navil golobov do onemoglosti. Še na nobeni tekmi nisem doživel, da bi moral organizator finaliste v pokalnem in nagradnem tekmovanju razvrstiti v 4 serije po 5 strelcev. Ti finalisti se bodo za večne čase zapomnili, da so na Pohorju ustrelili polni rezultat in vsi se bodo zelo radi vračali v te hribe. Kaj mislite, da bi drugo leto še prišli na tekmo, če bi ustrelili par golobov v seriji. Zelo spoštujem njihovega strelskega, da je vztrajal na tej dolžini leta golobov, pa sploh niso bili kratki, ampak normalne dolžine po strelskem pravilniku.
Pri pokalni seriji finala sem zgrešil enega goloba. Bil sem besen, kot ris. Enostavno je bil prelep, da bi ga ustrelil.
Pri nagradnem se pa nisem dal. 4 smo ustrelili polno v finalu. Šli smo streljati na en naboj. Prvega je Teodor zadel v polno. Jaz in Maks mu slediva. Matjaž je že v prvo zgrešil. Maks v drugo greši. Pri meni se je golob zaletel ravno na sredino roja šiber. Pri Teodorju sem bil prepričan, da bom imel veliko več dela. A na njegovo žalost in na moje veselje je grešil.
Res lepa tekma.
